SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(tretji senat)

z dne 13. junija 2012

Zadeva F‑105/11

Hans Davids

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci –Začasni uslužbenci – Začasni uslužbenec na stalnem delovnem mestu – Nepodaljšanje pogodbe za določen čas – Diskrecijska pravica uprave – Člen 8 PZDU – Člen 4 odločbe generalnega direktorja OLAF z dne 30. junija 2005 o novi politiki na področju zaposlovanja in dela začasnega osebja OLAF – Najdaljše trajanje pogodb začasnih uslužbencev – Zloraba pravice“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero H. Davids predlaga razglasitev ničnosti odločbe vršilca dolžnosti generalnega direktorja Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) z dne 25. marca 2011, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za podaljšanje njegove pogodbe začasnega uslužbenca.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Začasni uslužbenci – Zaposlovanje – Podaljšanje pogodbe za določen čas – Diskrecijska pravica uprave – Sodni nadzor – Meje

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člena 8 in 47, prvi odstavek, (b))

2.      Uradniki – Organizacija služb – Zaposlovanje osebja – Diskrecijska pravica uprave – Meje – Interes službe – Spoštovanje enakovrednosti delovnih mest – Sodni nadzor – Meje

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 7)

3.      Uradniki – Začasni uslužbenci – Zaposlovanje – Sklenitev pogodbe za zaposlitev za določen čas na stalnem delovnem mestu – Pogoji

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 1a(1); Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, členi 2(b), 3, 4, 5 in 8, drugi odstavek)

4.      Uradniki – Pravno sredstvo – Izpodbijanje pogodbe pomožnega pogodbenega uslužbenca – Prošnja za preoblikovanje te pogodbe v pogodbo začasnega uslužbenca – Pravna sredstva

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91; Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev)

5.      Uradniki – Začasni uslužbenci – Začasni uslužbenci, za katere velja člen 2(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev – Podaljšanje po prvem podaljšanju pogodbe za določen čas – Preoblikovanje pogodbe za določen čas v pogodbo za nedoločen čas – Pomožni pogodbeni uslužbenec – Sprememba pogodbe za določen čas v pogodbo za nedoločen čas po več podaljšanjih – Neobstoj

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, členi 2(a), 8, prvi odstavek, in 88)

1.      Začasni uslužbenec, imetnik pogodbe za določen čas, načeloma nima nobene pravice do podaljšanja svoje pogodbe, ampak je to podaljšanje samo možnost, za katero velja pogoj, da je v skladu z interesom službe. Začasni uslužbenci namreč v nasprotju z uradniki, katerih stabilnost zaposlitve je zagotovljena s Kadrovskimi predpisi, spadajo pod drugo ureditev, podlaga katere je pogodba o zaposlitvi, sklenjena z zadevno institucijo. Iz člena 47(1)(b) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev izhaja, da je trajanje delovnega razmerja med institucijo in začasnim uslužbencem, zaposlenim za določen čas, urejeno prav s pogoji, določenimi v pogodbi, sklenjeni med strankama. Poleg tega je upravi priznana široka diskrecijska pravica na področju podaljševanja pogodb. Tako mora biti preučitev sodišča omejena na vprašanje, ali je uprava glede na načine in sredstva, ki so jo lahko pripeljali do njene presoje, ostala v okviru nespornih meja in svoje pravice ni uporabila očitno napačno. V tem okviru ugotovitev, da je uprava storila očitno napako pri presoji dejstev, ki upravičuje razglasitev ničnosti odločbe, sprejete na podlagi te presoje, predpostavlja, da so dokazi, ki jih mora predložiti tožeča stranka, zadostni, da se presoja uprave ne zdi verjetna. Z drugimi besedami, obstoj očitne napake ni ugotovljen, če je kljub elementom, ki jih je navedel uslužbenec, sporno presojo še vedno mogoče sprejeti kot utemeljeno in dosledno.

(Glej točke od 36 do 39.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 12. december 1996, AIUFFASS in AKT proti Komisiji, T‑380/94, točka 59; 17. oktober 2002, Cocchi in Hainz proti Komisiji, T‑330/00 in T‑114/01, točka 82; 6. februar 2003, Pyres proti Komisiji, T‑7/01, točka 64; 21. september 2004, Soubies proti Komisiji, T‑325/02, točka 50; 12. februar 2008, BUPA in drugi proti Komisiji, T‑289/03, točka 221;

Sodišče za uslužbence: 8. maj 2008, Kerstens proti Komisiji, F‑119/06, točka 82 in navedena sodna praksa; 23. november 2010, Gheysens proti Svetu, F‑8/10, točka 75.

2.      Upravi je priznana široka diskrecijska pravica pri organizaciji svojih služb glede na naloge, ki so ji dodeljene, in pri razporejanju zaposlenih, ki jih ima na voljo, glede na te naloge, vendar pod pogojem, da se zaposleni razporedijo v interesu službe in da se pri razporejanju upošteva enakovrednost delovnih mest. Nadzor sodišča mora biti omejen na vprašanje, ali je uprava glede na načine in sredstva, ki so jo lahko pripeljali do njene presoje, ostala v okviru nespornih meja in svoje diskrecijske pravice ni uporabila očitno napačno.

(Glej točko 38.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 17. oktober 2002, Cocchi in Hainz proti Komisiji, T‑330/00 in T‑114/01, točka 82; 21. september 2004, Soubies proti Komisiji, T‑325/02, točka 50;

Sodišče za uslužbence: zgoraj navedena sodba Kerstens proti Komisiji, točka 82 in navedena sodna praksa; zgoraj navedena sodba Gheysens proti Svetu, točka 75.

3.      Iz člena 1a(1) Kadrovskih predpisov v povezavi s členi od 2 do 5 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev je razvidno, da stalna delovna mesta v institucijah načeloma zasedajo uradniki in da so lahko drugi uslužbenci, za katere veljajo Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, na teh delovnih mestih le izjemoma. Čeprav člen 2(b) navedenih pogojev izrecno določa, da se začasni uslužbenec lahko zaposli na stalnem delovnem mestu, je tako v tem členu določeno tudi, da je to lahko le začasno. Poleg tega člen 8, drugi odstavek, Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev določa, da se lahko pogodba o zaposlitvi začasnega uslužbenca v smislu člena 2(b) sklene za največ štiri leta in se lahko podaljša le enkrat za največ dve leti. Po koncu tega obdobja začasni uslužbenci niso več zaposleni, bodisi zaradi poteka pogodbe o zaposlitvi bodisi zaradi imenovanja za uradnika ob pogojih, določenih v Kadrovskih predpisih. Ta izjema od načela, da stalna delovna mesta v institucijah zasedajo uradniki, je določena le zato, da se, kadar je to potrebno, zapolnijo potrebe službe.

(Glej točko 41.)

Napotitev na:

Splošno sodišče Evropske unije: 21. september 2011, Adjemian in drugi proti Komisiji, T‑325/09 P, točka 79 in navedena sodna praksa.

4.      Pomožni pogodbeni uslužbenec, ki glede na naloge, ki so mu dodeljene s pogodbo, meni, da je bila ta pogodba napačno opredeljena kot pogodba pomožnega pogodbenega uslužbenca in bi morala biti opredeljena kot pogodba začasnega uslužbenca, lahko navedeno pogodbo izpodbija pred sodiščem v rokih in po končanem postopku s predhodno pritožbo. Prav tako ni mogoče izključiti, da pomožni pogodbeni uslužbenec po izteku rokov za vložitev tožbe zoper svojo pogodbo pri upravi vloži prošnjo, naj se mu ob upoštevanju nalog, ki jih je dejansko opravljal, delovna doba, ki jo je formalno opravil na podlagi pogodbe o zaposlitvi pomožnega pogodbenega uslužbenca, prizna kot delovna doba začasnega uslužbenca, in da po zavrnitvi te prošnje pri sodišču vloži tožbo zoper zavrnitev svoje prošnje v rokih iz členov 90 in 91 Kadrovskih predpisov.

(Glej točko 56.)

Napotitev na:

Splošno sodišče Evropske unije: zgoraj navedena sodba Adjemian in drugi proti Komisiji, točka 88.

5.      Sodišče Unije lahko pogodbo preoblikuje le, če tako določi zakonodajalec. Ker člen 8, prvi odstavek, Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev določa, da je mogoče zaposlitev začasnega uslužbenca na podlagi člena 2(a) navedenih pogojev podaljšati le enkrat za določen čas in da je vsako naslednje podaljšanje za nedoločen čas, mora biti to preoblikovanje samodejno. V zvezi s pogodbami pomožnih pogodbenih uslužbencev člen 88 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki ureja njihovo trajanje, ne vsebuje nobene določbe, ki bi po zgledu člena 8, prvi odstavek, navedenih pogojev za pogodbe začasnih uslužbencev predvidevala preoblikovanje pogodbe za določen čas v pogodbo za nedoločen čas po več podaljšanjih.

(Glej točko 57.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 13. april 2011, Scheefer proti Parlamentu, F‑105/09, točka 60.