Zadeva T‑338/08

Stichting Natuur en Milieu in

Pesticide Action Network Europe

proti

Evropski komisiji

„Okolje – Uredba (ES) št. 1367/2006 – Mejne vrednosti ostankov pesticidov – Zahteva za notranjo revizijo – Zavrnitev – Posamičen ukrep – Veljavnost – Aarhuška konvencija“

Povzetek sodbe

1.      Ničnostna tožba – Pristojnost sodišča Unije – Predlog za izdajo odredbe, naslovljene na institucijo – Nedopustnost

(člena 263 PDEU in 266 PDEU)

2.      Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Predložitev nadaljnje vloge k tožbi – Dopustnost – Pogoji

3.      Akti institucij – Uredba Komisije, v kateri so določene mejne vrednosti ostankov pesticidov – Splošni akt – Neobstoj upravnega akta, ki bi lahko bil predmet zahteve za notranjo revizijo na podlagi Uredbe št. 1367/2006

(uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 396/2005 in št. 1367/2006, člena 2(1)(g) in 10(1); Uredba Komisije št. 149/2008)

4.      Mednarodni sporazumi – Sporazumi Unije – Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija) – Učinki – Prednost pred sekundarnimi akti Unije – Presoja veljavnosti določbe Uredbe št. 1367/2006 glede na to konvencijo – Pogoji

(člen 300(7) ES; Aarhuška konvencija; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1367/2006))

5.      Mednarodni sporazumi – Sporazumi Unije – Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija) – Pojem organov in institucij, ki izvajajo zakonodajno pristojnost

(Aarhuška konvencija, člen 2(2))

6.      Mednarodni sporazumi – Sporazumi Unije – Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija) – Omejitev, z določbo Uredbe št. 1367/2006, možnosti izpodbijanja samo na posamične akte – Neveljavnost glede na konvencijo

(Aarhuška konvencija, člen 9(3); Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1367/2006, člena 2(1)(g) in 10(1))

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 14.)

2.      Ker je Skupnost pravna skupnost, v kateri so institucije zavezane nadzoru skladnosti svojih aktov s Pogodbo, morajo sodišča Skupnosti podrobno ureditev postopkovnih pravil, ki se uporabljajo za tožbe, o katerih odločajo, razlagati tako, da bo uporaba te podrobne ureditve čim bolj prispevala k doseganju cilja zagotavljanja učinkovitega sodnega varstva pravic, ki jih imajo posamezniki na podlagi prava Skupnosti.

Zato zgolj okoliščine, da niti Statut Sodišča niti Poslovnik izrecno ne določata možnosti predložiti nadaljnjo vlogo k tožbi po vložitvi tožbe, ni mogoče razlagati tako, da izključuje tako možnost, kadar je ta nadaljnja vloga k tožbi vložena pred iztekom roka za tožbo.

(Glej točki 20 in 21.)

3.      Sodnik Unije se pri ugotavljanju dosega akta ne sme zadovoljiti z uradnim poimenovanjem akta, temveč mora najprej upoštevati njegov cilj in vsebino.

Ukrep se šteje za splošen, če se uporablja za objektivno opredeljene položaje in ima pravne učinke za kategorije oseb, na katere se nanaša splošno in abstraktno.

Torej se glede na njen cilj in njeno vsebino Uredba št. 149/2008 o spremembi Uredbe št. 396/2005 z uvedbo prilog II, III in IV, v katerih so določene mejne vrednosti ostankov pesticidov za živila, zajeta v Prilogi I k navedeni uredbi, uporablja za objektivno opredeljene položaje in ima pravne učinke za kategorije oseb, na katere se nanaša splošno in abstraktno, to je za gospodarske subjekte, ki so izdelovalci, pridelovalci, uvozniki in proizvajalci proizvodov iz prilog k Uredbi št. 396/2005, in za imetnike dovoljenj za dajanje fitofarmacevtskih proizvodov, ki vsebujejo snovi, navedene v teh prilogah, na trg.

Zato je Uredba št. 149/2008 splošen ukrep in je ni mogoče šteti za upravni akt v smislu člena 2(1)(g) Uredbe št. 1367/2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti, ki je lahko predmet zahteve za notranjo revizijo na podlagi člena 10(1) Uredbe št. 1367/2006.

(Glej točke 29, 30, 38, 39 in 48.)

4.      Aarhuška konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah institucije Unije zavezuje in ima prednost pred sekundarnimi akti Skupnosti. Iz tega je mogoče sklepati, da na veljavnost Uredbe št. 1367/2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije v institucijah in organih Skupnosti lahko vpliva to, da ni v skladu s to konvencijo.

Če je Skupnost nameravala izpolniti posamezno obveznost, ki jo je sprejela v mednarodnem sporazumu, ali če akt napotuje izrecno na natančno določene določbe tega sporazuma, mora sodišče Unije nadzorovati zakonitost zadevnega akta glede na pravila tega sporazuma.

Tako lahko sodišče Unije opravi nadzor nad zakonitostjo uredbe glede na mednarodno pogodbo, ne da bi prej preverilo, ali temu ne nasprotujeta narava in sistematika te pogodbe in ali so določbe te pogodbe glede na svojo vsebino nepogojne in dovolj jasne, kadar se s to uredbo izvršuje obveznost, ki jo ta mednarodna pogodba nalaga institucijam Unije.

(Glej točke od 52 do 54.)

5.      Akti institucij Unije, ki jih te sprejmejo pri izvajanju svojih zakonodajnih pristojnosti, so izključeni iz področja uporabe člena 9(3) Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah in člena 10 Uredbe št. 1367/2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije v institucijah in organih Skupnosti. Vendar Komisija v obravnavani zadevi pri sprejemanju Uredbe št. 149/2008 o spremembi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z uvedbo prilog II, III in IV, v katerih so določene mejne vrednosti ostankov pesticidov za živila, zajeta v Prilogi I k navedeni uredbi, ni izvajala zakonodajne pristojnosti. Glede na določbe, na podlagi katerih je bila ta uredba sprejeta, je Komisija izvajala svojo izvršilno pristojnost.

(Glej točki 62 in 65.)

6.      Člen 10(1) Uredbe št. 1367/2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti, ki omejuje pojem aktov, ki se lahko izpodbijajo, iz člena 9(3) Aarhuške konvencije zgolj na upravne akte, opredeljene v členu 2(1)(g) te uredbe kot posamične ukrepe, ni v skladu s členom 9(3) Aarhuške konvencije.

(Glej točko 83.)