SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (tretji senat)
z dne 7. februarja 2007(*)
„Znamka Skupnosti – Prijava tridimenzionalne znamke – Oblika kitare – Absolutni razlog za zavrnitev – Kršitev pravic obrambe – Obrazložitev – Člen 73 Uredbe (ES) št. 40/94“
V zadevi T‑317/05,
Kustom Musical Amplification, Inc., s sedežem v Cincinattiju, Ohio (Združene države Amerike), ki jo zastopata M. Edenborough, barrister, in T. Bamford, solicitor,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa A. Folliard-Monguiral, zastopnik,
tožena stranka,
zaradi tožbe proti odločbi drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 7. junija 2005 (zadeva R 1035/2004‑2) glede zahteve za registracijo tridimenzionalne znamke v obliki kitare kot znamke Skupnosti,
SODIŠČE PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTI (tretji senat),
v sestavi M. Jaeger, predsednik, V. Tiili, sodnica, in O. Czúcz, sodnika,
sodna tajnica: C. Kristensen, administratorka,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 16. avgusta 2005,
na podlagi odgovora, vloženega v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 11. novembra 2005,
na podlagi obravnave z dne 10. julija 2006
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka je 28. maja 2003 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) vložila prijavo znamke Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994 L 11, str. 1), kakor je bila spremenjena, za tridimenzionalno znamko v obliki kitare, prikazano spodaj.
2 Prijavljena znamka predstavlja obliko modela kitare, imenovanega „BEAST“, proizvodne linije BC Rich tožeče stranke.
3 V zahtevi za registracijo je pojasnjeno:
„[Z]namka se uporablja za označevanje izmišljenega ohišja kitare. Vrat, glava, prečke, mikrofoni in drugi deli kitare so narisani s črtkano črto in niso del znamke.“
4 Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija, spadajo v razred 15 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kot je bil revidiran in spremenjen, in ustrezajo naslednjemu opisu: „glasbila s strunami, predvsem kitare“.
5 Z odločbo z dne 7. septembra 2004 je preizkuševalec zavrnil zahtevo za registracijo z obrazložitvijo, da je bila prijavljena znamka brez razlikovalnega učinka v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 (v nadaljevanju: odločba preizkuševalca).
6 Tožeča stranka je 4. novembra 2004 pri UUNT vložila pritožbo proti odločbi preizkuševalca.
7 Pritožba je bila zavrnjena z odločbo drugega odbora za pritožbe z dne 7. junija 2005 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba). Ta je predvsem menil, da lahko povprečen ljubitelj vidi veliko modelov električnih kitar različnih in nenavadnih oblik, še posebej koničastih, tako da oblike, ki se bistveno ne loči od drugih električnih kitar, ne bo zaznal kot označbo izvora, ampak kot okras.
Predlogi strank
8 Tožeča stranka v tožbi predlaga Sodišču prve stopnje, naj:
– razglasi tožbo za dopustno;
– razveljavi izpodbijano odločbo ali, podredno, jo delno razveljavi, tako da omeji seznam proizvodov iz zahteve za registracijo na „glasbila s strunami, in sicer [na] profesionalne električne kitare“ iz razreda 15 Nicejskega aranžmaja;
– vrne zahtevo za registracijo UUNT, da uredi formalnosti objave;
– naloži plačilo stroškov UUNT, vključno s stroški, nastalimi v postopkih pred odborom za pritožbe in pred preizkuševalcem.
9 Na obravnavi je tožeča stranka spremenila svojo podredno zahtevo za delno razveljavitev, in sicer je navedla, da je hotela omejiti seznam proizvodov na „glasbila s strunami, in sicer [na] električne kitare“. Poleg tega je umaknila predlog, naj se UUNT naloži plačilo stroškov, nastalih v postopku pred preizkuševalcem.
10 UUNT predlaga Sodišču prve stopnje, naj:
– kot nedopustne zavrne predloge tožeče stranke v delu, ki pravi, da naj: a) Sodišče prve stopnje naloži UUNT objavo prijave znamke Skupnosti; b) Sodišče prve stopnje delno razveljavi izpodbijano odločbo na podlagi novega seznama proizvodov; c) Sodišče prve stopnje naloži UUNT, da nosi stroške, ki jih je priglasila tožeča stranka med postopkom pred preizkuševalcem;
– če presodi, da tožba obsega domnevno kršitev člena 7(3) Uredbe št. 40/94, razglasi ta „tožbeni razlog“ za nedopusten;
– v preostalem oziroma glede vseh predlogov – če presodi, da so dopustni –zavrne tožbo kot neutemeljeno;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Dopustnost
11 Glede tretjega predloga tožeče stranke, naj Sodišče prve stopnje naloži UUNT objavo prijave znamke Skupnosti, je tožeča stranka na obravnavi pojasnila, da ne zahteva objave prijavljene znamke, ampak da Sodišče prve stopnje zahteva od UUNT, da ob upoštevanju njegove sodbe ponovno preizkusi prijavljeno znamko.
12 V skladu s členom 63(6) Uredbe št. 40/94 mora UUNT storiti vse, kar je treba, da izvrši sodbo sodišča Skupnosti. Sodišče prve stopnje tako ni pristojno za dajanje navodil UUNT. Naloga UUNT je, da izpelje posledice izreka in obrazložitve sodb sodišča Skupnosti (sodbe Sodišča prve stopnje z dne 31. januarja 2001 v zadevi Mitsubishi HiTec Paper Bielefeld proti UUNT (Giroform), T‑331/99, Recueil, str. II‑433, točka 33; z dne 27. februarja 2002 v zadevi Eurocool Logistik proti UUNT (EUROCOOL), T‑34/00, Recueil, str. II‑683, točka 12; z dne 21. aprila 2005 v zadevi Ampafrance proti UUNT – Johnson & Johnson (monBeBé), T‑164/03, ZOdl., str. II‑1401, točka 24, in z dne 5. aprila 2006 v zadevi Madaus proti UUNT – Optima Healthcare (ECHINAID), T‑202/04, ZOdl., str. II-1115, točka 14).
13 Tretji predlog tožeče stranke je torej nedopusten.
14 V zvezi z dopustnostjo podrednega predloga iz drugega predloga tožeče stranke je treba navesti, da bo ta preučen, le če bo zavrnjen glavni tožbeni predlog.
Temelj
15 Tožeča stranka navaja en sam tožbeni razlog, ki je v bistvu razdeljen na dva dela – prvič, na nezadostno obrazložitev in kršitev pravice do zaslišanja ter, drugič, kršitev člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94.
Trditve strank
16 Tožeča stranka UUNT očita, da se je v odločbi preizkuševalca in v izpodbijani odločbi preveč skliceval na spletne strani, ne da bi v tiskani obliki posredoval natančno vsebino teh strani.
17 Glede tega opozarja, da dve od spletnih strani, ki jih navaja preizkuševalec, nista delovali, ko si ju je skušala ogledati. Meni, da navedbe naslovov spletnih strani niso dokaz originalnih strani zadevne spletne strani, temveč le pričanje preizkuševalca o vsebini te spletne strani.
18 Glede sklicevanj na pet spletnih strani, ki si jih je tožeča stranka lahko ogledala, meni, da ni nikakršnega zagotovila, da je vsebina teh spletnih strani enaka vsebini, s katero je preizkuševalec utemeljil svoje sklepne predloge, saj se spletne strani redno posodabljajo.
19 Tožeča stranka trdi, da razlaga, ki jo je podal odbor za pritožbe glede nedostopnosti in morebitne spremembe vsebine navedenih spletnih strani, in sicer da „je preizkuševalec jasno napotil na spletne strani, ki niso kratkotrajne, ampak so strani uglednih izdelovalcev kitar“, ne izključi negotovosti glede informacij, ki so bile na voljo, ko si je preizkuševalec ogledal spletne strani, saj je treba predpostaviti, da se spletna stran občasno spremeni ne glede na ugled družbe, ki jo oblikuje.
20 Tožeča stranka meni, da je nesprejemljivo, da se je odbor za pritožbe skliceval in oprl na dokumente, ki jih sama ni mogla komentirati in ki niso bili predloženi ter torej niso bili dopustni v postopku.
21 Kar zadeva trditev tožeče stranke, da naj bi ji bila kršena pravica do zaslišanja, UUNT meni, da tudi če bi bilo tako, taka kršitev ne bi upravičevala razveljavitve izpodbijane odločbe, če bi bila ta odločba dejansko pravilna (sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2004 v zadevi KWS Saat proti UUNT, C‑447/02 P, ZOdl., str. I‑10107, točka 60, in sodba Sodišča prve stopnje z dne 13. julija 2005 v zadevi Sunrider proti UUNT (TOP), T‑242/02, ZOdl., str. II‑2793, točka 65).
22 UUNT dodaja, da bi tožeča stranka, ki je strokovnjak v zadevnem sektorju, morala poznati oblike kitar, ki jih je navedel odbor za pritožbe. Poleg tega je to, da obstaja veliko različnih oblik kitar, vključno s „kitarami koničastih oblik“, splošno dejstvo, ki je lahko znano iz vsem dostopnih virov (sodba Sodišča prve stopnje z dne 22. junija 2004 v zadevi Ruiz-Picasso in drugi proti UUNT – DaimlerChrysler (PICARO), T‑185/02, ZOdl., str. II‑1739, točka 29). Sklicevanje odbora za pritožbe na različne oblike kitar naj torej ne bi škodovalo pravici tožeče stranke do obrambe.
23 Poleg tega bi ugotovitev odbora za pritožbe, da je prijavljeni znak ena od številnih „koničastih“ oblik kitar na trgu, lahko bila utemeljena z listinskimi dokazi, ki jih je v dopisu z dne 13. avgusta 2004 predložila tožeča stranka.
Presoja Sodišča prve stopnje
24 V uvodu je treba opozoriti, da v skladu s členom 73, drugi stavek, Uredbe št. 40/94 odločbe UUNT lahko temeljijo le na razlogih ali dokazih, h katerim so zadevne stranke imele priložnost podati pripombe.
25 V skladu z navedeno določbo sme odbor za pritožbe svojo odločbo opreti le na dejanske in pravne dokaze, h katerim so zadevne stranke imele priložnost podati pripombe. Tako mora odbor za pritožbe, ko po uradni dolžnosti zbira dejstva, ki bodo osnova za njegovo odločitev, te obvezno sporočiti strankam, da lahko podajo svoje pripombe (zgoraj v točki 21 navedena sodba KWS Saat proti UUNT, točki 42 in 43, in zgoraj v točki 21 navedena sodba TOP, točka 59).
26 Ta določba uzakonja – v okviru prava znamk Skupnosti – splošno načelo varstva pravice do obrambe (sodba Sodišča prve stopnje z dne 15. septembra 2005 v zadevi Citicorp proti UUNT (LIVE RICHLY), T‑320/03, ZOdl., str. II‑3411, točka 21). Na podlagi tega splošnega načela prava Skupnosti je treba osebam, na interese katerih odločbe javnih organov oblasti občutno vplivajo, dati priložnost, da podajo svoje pripombe (sodba Sodišča z dne 23. oktobra 1974 v zadevi Transocean Marine Paint proti Komisiji, 17/74, Recueil, str. 1063, točka 15; zgoraj v točki 12 navedena sodba EUROCOOL, točka 21, in zgoraj navedena sodba LIVE RICHLY, točka 22).
27 Pravica do zaslišanja se nanaša na dejstva in dokaze, na katerih temelji odločitveni akt, in ne na končno stališče, ki ga namerava sprejeti uprava (sodba Sodišča prve stopnje z dne 3. decembra 2003 v zadevi Audi proti UUNT (TDI), T‑16/02, Recueil, str. II‑5167, točka 75).
28 V tem primeru je, prvič, UUNT sporočil naslove povezav do spletnih strani – ne da bi tožeči stranki v tiskani obliki poslal njihovo vsebino – v dopisih z dne 23. februarja 2004 oz. 13. maja 2004, s katerima je na podlagi pravila 11(1) Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvedbo Uredbe št. 40/94 (UL L 303, str. 1) obvestil tožečo stranko, da prijavljena oblika ni izpolnjevala pogojev za registracijo (v nadaljevanju: prva predstavitev razlogov za zavrnitev in druga predstavitev razlogov za zavrnitev). Drugič, odbor za pritožbe je sporočil –ne da bi v tiskani obliki kar koli poslal tožeči stranki – dvajset naslovov povezav do spletnih strani, med katerimi je bil en naslov enak naslovu iz druge predstavitve razlogov za zavrnitev.
29 V prvi predstavitvi razlogov za zavrnitev je preizkuševalec menil, da je bila prijavljena oblika razširjena v skupini glasbenih inštrumentov, splošno znanih pod imenom „kitare koničaste oblike“, in zato ne pomeni označbe izvora. Dodal je, da „je kratka raziskava na spletu pokazala, da veliko največjih proizvajalcev izdeluje kitare podobnih oblik“. V zvezi s tem preizkuševalec navaja spletno stran tožeče stranke in dve spletni strani drugih izdelovalcev. Iz tega sklepa, da „se [ob] upoštevanju pridobljenih dokazov šteje, da je znamka brez slehernega razlikovalnega učinka“.
30 V drugi predstavitvi razlogov za zavrnitev preizkuševalec sklepa, da „je rezultate spletne raziskave, sporočene tožeči stranki, UUNT uporabil kot temelj zavrnitve znamke“. Na koncu navaja naslove povezav do petih spletnih strani izdelovalcev kitar in sklene, da ti dokazi „kažejo […], da oblike, ki so zelo podobne prijavljeni obliki, uporabljajo tudi tretje osebe v tem sektorju“.
31 V odločbi preizkuševalca je ta popravil svoje stališče glede vloge in pomembnosti dokazov, ki so naslovi povezav do spletnih strani in ki naj bi pomenili spletno raziskavo, navedeno v predstavitvi razlogov o zavrnitvi. Sklepa, da:
„Sklicevanja na naslove povezav do spletnih strani […] ne morejo biti nikoli edini temelj za vložitev ugovora. Potem ko je upošteval dejansko stanje, je UUNT odločil, da bi registracija prijavljene znamke nasprotovala členu 7(1)(b) (Uredbe št. 40/94), in predložil razloge, ki utemeljujejo to odločitev. Ti razlogi so utemeljeni z nekaj sklicevanji na naslove povezav do spletnih strani, ki jih je našel UUNT, toda ne temeljijo le na njih.“
32 Vendar Sodišče prve stopnje ugotavlja, da odločba preizkuševalca ne navaja nobenega novega dokaza, ki bi pomenil dejansko utemeljitev in ki bi nadomestil spletno raziskavo, sporočeno tožeči stranki v obliki zgoraj navedenih naslovov povezav.
33 Odbor za pritožbe v točki 20 izpodbijane odločbe trdi:
„Število oblik kitar, ki so trenutno ponujene na trgu, je praktično neomejeno […] Prvič, […] zdi se, da imamo običajno ta [koničasti] stil pri [oblikah] različnih električnih kitar na trgu, navadno imenovanih „kitare koničastih oblik“ […] Drugič, zdi se, da se električne kitare za heavy metal in hard rock navadno tržijo v zelo različnih oblikah […] in z nenavadnimi oblikovnimi podrobnostmi.“
Odbor za pritožbe je nato predstavil „nekaj primerov s spletnih strani, na katere se sklicuje preizkuševalec“ in naštel sedem naslovov spletnih povezav.
34 V skladu s točko 21 izpodbijane odločbe „so spletne strani, ki jih je navedel preizkuševalec, predstavile zbirko modelov kitar z veliko različnimi koničastimi oblikami […], bolj ali manj podobnimi prijavljeni obliki, ki jih dajo na trg različni izdelovalci kitar“. Za „predstavitev le nekaterih primerov s spletnih strani, na katere se sklicuje preizkuševalec“, izpodbijana odločba navaja osem naslovov spletnih povezav.
35 V točki 22 izpodbijane odločbe odbor za pritožbe dodaja, da „spletne strani, ki jih je preizkuševalec že navedel, vsebujejo več modelov ‚kitar koničastih oblik‘ […], ki so zelo podobne ali celo enake prijavljeni obliki“, in navaja še pet naslovov spletnih povezav.
36 Prvi očitek tožeče stranke glede pravice do zaslišanja se nanaša na sedem naslovov spletnih povezav do spletnih strani drugih izdelovalcev kitar, poslanih v drugi predstavitvi razlogov za zavrnitev pred sprejetjem izpodbijane odločbe. V teh okoliščinah tožeča stranka zatrjuje neobstoj tiskane oblike spletnih strani, do katerih so vodile te povezave, ko sta jih upoštevala preizkuševalec in odbor za pritožbe. Z drugim očitkom v zvezi s pravico do zaslišanja, in sicer glede devetnajstih povezav, ki so ji bile prvič predstavljene v izpodbijani odločbi, očita ne le neobstoj tiskane oblike, temveč tudi to, da je odbor za pritožbe upošteval te spletne povezave, čeprav so pomenile dejstva, o katerih pred sprejetjem izpodbijane odločbe ne bi smel imeti stališča.
37 Glede prvega očitka tožeče stranke, ki ga je že navedla v postopku pred odborom za pritožbe, in sicer da si več spletnih strani, do katerih vodijo povezave, ki jih je navedel preizkuševalec, ni mogla ogledati zaradi njihove nedostopnosti in da tudi ko so povezave delovale, ni mogla biti prepričana, da bo našla oblike kitar, s katerimi je preizkuševalec utemeljil svojo odločbo, odbor za pritožbe v točki 39 izpodbijane odločbe trdi:
„[R]es je, da če gre za sklicevanja na kratkotrajne spletne strani, mora biti prijavitelju [znamke Skupnosti], če za to zaprosi, na voljo tiskana oblika. Vendar v tej zadevi preizkuševalec jasno napotuje na spletne strani, ki niso kratkotrajne, ampak so strani priznanih izdelovalcev kitar.“
38 Poudariti pa je treba, da je UUNT na obravnavi zatrjeval, da se je vsebina zadevnih spletnih povezav medtem spremenila in da so nekatere spletne strani, do katerih so vodile te povezave, izginile. Navedel je tudi, da ni razpolagal s stranmi v tiskani obliki, ki bi jih lahko predložil Sodišču prve stopnje.
39 Posledično trditve, ki jih je UUNT navedel v točki 39 izpodbijane odločbe, nikakor ne odgovorijo na prvi očitek tožeče stranke glede pravice do zaslišanja.
40 Glede trditve UUNT, da bi tožeča stranka kot strokovnjak v zadevnem sektorju morala poznati oblike kitar, ki jih navajata preizkuševalec in odbor za pritožbe, je treba poudariti, da je UUNT na obravnavi priznal, da bi bil edini način za prepoznavo oblik kitar, na katere sta se sklicevala preizkuševalec in odbor za pritožbe, uporaba zadevne povezave.
41 Vendar pa je jasno, da je ta način prepoznave zadevne oblike neučinkovit, ko zadevna povezava ni dostopna, in ne izključuje možnosti, da navedena povezava pozneje vodi do druge kitare, ne pa do tiste, ki sta jo upoštevala preizkuševalec ali odbor za pritožbe.
42 Glede nekaterih dostopnih povezav, ki vodijo do več oblik kitar, je UUNT na obravnavi zatrjeval, da je bila prepoznava posebne oblike, ki jo je upošteval odbor za pritožbe, mogoča le s pomočjo poročevalca odbora za pritožbe.
43 Zato je glede prvega očitka tožeče stranke v zvezi s pravico do zaslišanja Sodišče prve stopnje ugotovilo, da samo zaradi navedbe naslovov spletnih povezav v dveh predstavitvah razlogov za zavrnitev, brez predložitve strani, do katerih vodijo zgoraj navedene povezave, v tiskani obliki, tožeča stranka ni upravičena do tega, da pred sprejetjem izpodbijane odločbe prepozna oblike kitar, ki jih je upošteval odbor za pritožbe.
44 Kar zadeva drugi očitek tožeče stranke, je treba poudariti, da si pred sprejetjem izpodbijane odločbe niti teoretično ni mogla ogledati spletnih strani, do katerih je vodilo devetnajst povezav, ki so ji bile prvič posredovane šele v izpodbijani odločbi (glej točke od 33 do 35 zgoraj).
45 Posledično je treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe ob sprejetju izpodbijane odločbe upošteval dejstva, o katerih tožeča stranka ni bila obveščena pred sprejetjem zgoraj navedene odločbe.
46 Tako je kršil člen 73, drugi stavek, Uredbe št. 40/94.
47 Zato je treba preizkusiti, ali ta kršitev pravice do zaslišanja zadeva dejstva, na katerih temelji izpodbijana odločba.
48 V zvezi s tem UUNT trdi, da je sklep o zavrnitvi predloga temeljil na analizi, ki ni bila odvisna od zadevne spletne raziskave. V zvezi s tem trdi, da naj bi bil obstoj veliko različnih oblik kitar, vključno s „kitarami koničastih oblik“, splošno znano dejstvo in da je sklep, da je prijavljeni znak eden izmed številnih „koničastih“ oblik na trgu, podprt z listinskimi dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka. UUNT je na obravnavi pojasnil, da se točke 15, 24, 25 in 29 izpodbijane odločbe, na katerih temelji odločba o zavrnitvi, ne nanašajo na spletno raziskavo, ki sta jo opravila preizkuševalec in odbor za pritožbe.
49 Poudariti je treba, da zgoraj navedene točke vsebujejo v bistvu dve trditvi: prvič, obstajalo naj bi veliko različnih oblik kitar na trgu, kar bi torej potrošnikom preprečevalo, da bi zaznali oblike kitar kot označbe izvora. Drugič, prijavljena oblika naj se ne bi bistveno razlikovala od drugih oblik, ki jih imajo kitare za heavy metal na trgu, in potrošnikom ne bi omogočala, da bi jo zaznali kot označbo izvora.
50 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da se UUNT omejuje na trditev, da naj bi bilo to, da je na trgu veliko različnih oblik kitar, splošno znano dejstvo in da po njegovem mnenju dejstvo, da prijavljena oblika spada v skupino kitar koničaste oblike, izhaja iz dokumentov, ki jih je predložila tožeča stranka med upravnim postopkom. Nasprotno pa nikakor ne zatrjuje, da njegova trditev glede podobnosti med prijavljeno znamko in drugimi oblikami kitar na trgu pomeni tako splošno znano dejstvo.
51 Glede tega Sodišče prve stopnje meni, da ocena podobnosti med prijavljeno obliko in drugimi oblikami kitar na trgu nujno zahteva primerjalno analizo prijavljene oblike z vsakim od posebnih modelov, ki bi ji bil podoben. Zato je prepoznava drugih modelov, ki so referenca za oceno zgoraj navedene podobnosti, v zvezi s tem nujno potreben element analize odbora za pritožbe. Vendar UUNT ne ugovarja, da je bil namen spletnih sklicevanj v predstavitvi razlogov za zavrnitev in v izpodbijani odločbi prepoznava posebnih modelov drugih izdelovalcev kitar, ki sta jih upoštevala preizkuševalec in odbor za pritožbe.
52 Poleg tega je preizkuševalec v drugi predstavitvi razlogov za zavrnitev izrecno navedel, da „je rezultate spletne raziskave, sporočene tožeči stranki, UUNT uporabil kot temelj zavrnitve“.
53 Poudariti je treba tudi, da točke 24, 25 in 29 izpodbijane odločbe sledijo točkam od 20 do 22, ki kažejo različne modele, ki sta jih upoštevala preizkuševalec in odbor za pritožbe, in povzemajo dejanske sklepe iz točk od 20 do 23 preizkusa modelov, predstavljenih na zadevnih spletnih straneh, predvsem ugotovitev, da je prijavljena oblika podobna ali celo enaka drugim oblikam na trgu.
54 Sodišče prve stopnje zato meni, da zadevna spletna raziskava ni pritrdilna ali obsežnejša v primerjavi z analizo odbora za pritožbe, temveč pomeni le njeno izhodišče.
55 Posledično Sodišče prve stopnje meni, da sklep o zavrnitvi prijavljene znamke v izpodbijani odločbi temelji na dejstvih, ki tožeči stranki niso bila sporočena pred njenim sprejetjem. Zato kršitev pravice tožeče stranke do zaslišanja vpliva na sam sklep izpodbijane odločbe.
56 Poleg tega je treba opozoriti, da morajo biti v skladu s členom 73, prvi stavek, Uredbe št. 40/94 v odločbah UUNT navedeni razlogi, na katerih odločbe temeljijo. Ta obveznost ima enak obseg kot obveznost iz člena 253 ES (sodba Sodišča prve stopnje z dne 28. aprila 2004 v zadevi Sunrider proti UUNT – Vitakraft-Werke Wührmann in Friesland Brands (VITATASTE in METABALANCE 44), T‑124/02 in T‑156/02, Recueil str. II-1149, točka 72).
57 V zvezi s tem iz ustaljene sodne prakse izhaja, da ima dolžnost obrazložitve posameznih odločb dvojni namen – po eni strani to, da se lahko zainteresirane stranke seznanijo z razlogi ukrepa, sprejetega za varstvo njihovih pravic, in po drugi strani to, da lahko Sodišče opravi nadzor glede zakonitosti odločbe (sodba Sodišča z dne 14. februarja 1990 v zadevi Delacre in drugi proti Komisiji, C‑350/88, Recueil, str. I‑395, točka 15; sodbi Sodišča prve stopnje z dne 6. aprila 2000 v zadevi Kuijer proti Svetu, T‑188/98, Recueil, str. II‑1959, točka 36, in z dne 23. oktobra 2002 v zadevi Institut für Lernsysteme proti UUNT – Educational Services (ELS), T‑388/00, Recueil, str. II‑4301, točka 59). Vprašanje, ali obrazložitev odločbe izpolnjuje te zahteve, se mora presojati ne samo glede na besedilo akta, ampak tudi glede na njegov kontekst in celoto pravnih pravil, ki urejajo zadevno področje (sodba Sodišča z dne 29. februarja 1996 v zadevi Komisija proti Svetu, C‑122/94, Recueil, str. I‑881, točka 29, in zgoraj v točki 56 navedena sodba VITATASTE in METABALANCE 44, točka 73).
58 V tem primeru je treba opozoriti, da je UUNT na obravnavi priznal, da je več spletnih povezav, posredovanih tožeči stranki v dveh predstavitvah razlogov za zavrnitev in tudi v izpodbijani odločbi, postalo nedostopnih, da se je njihova vsebina medtem spremenila in da je pri povezavah, ki vodijo do več oblik kitar, le strokovno mnenje poročevalca odbora za pritožbe omogočilo prepoznavo oblike, ki jo je upošteval odbor za pritožbe. Poudariti je treba tudi, da je pri obravnavanju zadeve pred Sodiščem prve stopnje ta lahko uporabil le dve od sedmih povezav, navedenih v dveh predstavitvah razlogov za zavrnitev, ki vodijo do spletnih strani drugih izdelovalcev kitar, in le osem od devetnajstih povezav, ki so bile prvič navedene v izpodbijani odločbi.
59 V zvezi s tem je Sodišče prve stopnje ugotovilo, da posredovanje dejstev – ki so temelj odločbe odbora za pritožbe – v obliki spletnih povezav, ki so bile med obravnavanjem zadeve pred Sodiščem prve stopnje nedostopne, ali v obliki dostopnih povezav do spletnih strani, katerih vsebina se je spremenila ali bi se lahko spremenila po ogledu preizkuševalca ali odbora za pritožbe, ne pomeni zadostne obrazložitve v smislu sodne prakse, navedene v točki 57 zgoraj, ker ne omogoča Sodišču prve stopnje, da preveri veljavnost izpodbijane odločbe.
60 Ob upoštevanju zgoraj navedenega je treba ugotoviti, da izpodbijana odločba krši člen 73 Uredbe št. 40/94, s tem da krši tako obveznost obrazložitve kot pravico do zaslišanja, določeno v tem členu, in da ta kršitev vpliva na glavni temelj izpodbijane odločbe, s katero je bila zavrnjena registracija prijavljene znamke.
61 Zato je treba ugoditi prvemu delu edinega tožbenega razloga tožeče stranke in razveljaviti izpodbijano odločbo, ne da bi bilo treba preizkusiti druge trditve tožeče stranke.
Stroški
62 V skladu s členom 87(2) Poslovnika se stranki, ki s predlogom ni uspela, naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker UUNT ni uspel, v delu izpodbijane odločbe, ki se razveljavi, nosi stroške v skladu s predlogi tožeče stranke.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE PRVE STOPNJE (tretji senat)
razsodilo:
1) Odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 7. junija 2005 (zadeva R 1035/2004‑2) se razveljavi.
2) UUNT nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila tožeča stranka.
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 7. februarja 2007.