SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (četrti senat)
z dne 16. septembra 2013(*)
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Belgijski, nemški, francoski, italijanski, nizozemski in avstrijski trg kopalniške opreme – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP – Dogovarjanje o zviševanju cen in izmenjavi občutljivih poslovnih informacij – Odgovornost za kršitev – Globe – Smernice o načinu določanja zneska glob iz leta 2006 – Teža kršitve – Koeficienti – Olajševalne okoliščine – Znižanje globe – Znatna dodana vrednost“
V zadevi T‑408/10,
Roca Sanitario SA s sedežem v Barceloni (Španija), ki jo zastopata J. Folguera Crespo in M. Merola, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki so jo sprva zastopali F. Castillo de la Torre, A. Antoniadis in F. Castilla Contreras, nato M. Castillo de la Torre, Antoniadis in F. Jimeno Fernández, zastopniki,
tožena stranka,
zaradi predloga za razglasitev delne ničnosti Sklepa Komisije C(2010) 4185 final z dne 23. junija 2010 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/39092 – Kopalniška oprema) in podredno zaradi predloga za znižanje zneska globe, ki je bila tožeči stranki naložena s tem sklepom,
SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat),
v sestavi I. Pelikánová, predsednica, K. Jürimäe (poročevalka), sodnici, in M. van der Woude, sodnik,
sodni tajnik: J. Palacio González, glavni administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 6. marca 2013,
izreka naslednjo
Sodbo(1)
[…] (ni prevedeno)
Postopek in predlogi strank
29 Tožeča stranka je 8. septembra 2010 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.
30 Na podlagi poročila sodnika poročevalca je Splošno sodišče (četrti senat) odločilo, da začne ustni postopek in v okviru ukrepov procesnega vodstva iz člena 64 Poslovnika Splošnega sodišča strankam postavilo pisna vprašanja, na katera so stranke odgovorile v predpisanih rokih.
31 Stranke so na obravnavi 6. marca 2013 ustno podale navedbe in odgovorile na vprašanja, ki jih je postavilo Splošno sodišče.
32 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– člene 1, 2 in 4 izpodbijanega sklepa razglasi za nične v delih, ki se nanašajo nanjo;
– podredno zniža globo, ki je bila naložena tožeči stranki;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
33 Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
[…] (ni prevedeno)
2. Podredni predlogi: znižanje zneska globe, ki je bila naložena tožeči stranki
[…] (ni prevedeno)
Druga trditev: znižanje, ki je po potrebi odobreno hčerinski družbi tožeče stranke
189 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga naj nanjo razširi ugodnost znižanja zneska globe, ki je bila naložena eni od njenih hčerinskih družb v njunih postopkih v zadevah Laufen Austria proti Komisiji, T‑411/10, in Roca proti Komisiji, T‑412/10. Če namreč, kot Komisija navaja v izpodbijanem sklepu, odgovornost izhaja iz dejstva, da matična družba skupaj s hčerinskima družbama Roca France in Laufen Austria pomeni enotno podjetje, je treba tudi zanjo uporabiti znižanje zneska globe, ki je bila solidarno naložena navedeni hčerinski družbi v postopku, ki ga je ona začela.
190 Ne da bi se formalno izčrpala nedopustnost te trditve, Komisija v bistvu zatrjuje, da se tožeča stranka ne more sklicevati na trditve, ki sta jih v njunih postopkih podali njeni hčerinski družbi Roca France in Laufen Austria, da bi dosegla znižanje zneska globe, ki jim je bila naložena.
191 V odgovoru na vprašanja, ki jih je Splošno sodišče postavilo na obravnavi, glede vpliva sodbe Sodišča z dne 22. januarja 2013 v zadevi Komisija proti Tomkins (C‑286/11 P) na presojo te trditve, je Komisija dodala, da lahko Splošno sodišče glede na navedeno sodbo uporabi znižanje zneska globe, ki je bila naložena hčerinski družbi, tudi za matično družbo le takrat, kadar matična družba in njena hčerinska družba v svojih tožbah navedeta podobne tožbene razloge. Vendar iz navedene sodbe ne izhaja, da je treba na matično družbo samodejno razširiti znižanje zneska globe, ki je bilo odobreno hčerinski družbi v njenem postopku.
192 Ob upoštevanju navedb strank je treba najprej preizkusiti dopustnost druge trditve, ki jo je tožeča stranka navedla v utemeljitev predloga za znižanje zneska globe, nato pa preučiti tudi utemeljenost navedene trditve.
Dopustnost druge trditve
193 V zvezi s tem je treba poudariti, da morata biti na podlagi člena 21 Statuta Sodišča in člena 44(1)(c) Poslovnika v vsaki tožbi navedena predmet spora in kratek povzetek tožbenih razlogov.
194 V skladu s sodno prakso morajo biti te navedbe dovolj jasne in natančne, da se toženi stranki omogoči priprava obrambe in Splošnemu sodišču odločitev o tožbi. Prav tako mora biti predlog obrazložen tako, da tožeči stranki in sodniku omogoči odločitev o njegovi utemeljenosti (sodba z dne 7. julija 1994 v zadevi Dunlop Slazenger proti Komisiji, T‑43/92, ZOdl., str. II‑441, točka 183). Posledično je za dopustnost tožbe nujno, da iz besedila tožbe izhajajo oziroma so vsaj povzeti bistveni dejanski in pravni elementi, na katerih tožba temelji. Čeprav je besedilo tožbe glede posebnih vprašanj lahko podprto in dopolnjeno s sklicevanjem na odlomke iz dokumentov, ki so ji priloženi, pa splošno sklicevanje na druga pisanja ne more nadomestiti pomanjkanja bistvenih elementov pravne utemeljitve, ki morajo biti na podlagi zgoraj navedenih določb zajeti v tožbi (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 17. septembra 2007 v zadevi Microsoft proti Komisiji, T‑201/04, ZOdl., str. II‑3601, točka 94, in navedena sodna praksa).
195 V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da se tožeča stranka v drugi trditvi, ki jo je navedla v utemeljitev predloga za znižanje zneska globe, v nasprotju z navedbo Komisije, ne more omejiti le na vloge svojih hčerinskih družb Roca France in Laufen Austria v njunih postopkih. Nasprotno, tožeča stranka se izrecno sklicuje na to trditev z navedbo, da je bila le zaradi svojega statusa matične družbe spoznana za odgovorno za protikonkurenčno ravnanje, ki sta ga zagrešili navedeni hčerinski družbi in da je solidarna globa, ki ji je bila naložena, preprost odraz te solidarne odgovornosti. S tem je tožeča stranka razvila lastno trditev, v skladu s katero ocenjuje, da bi bila kot matična družba lahko upravičena do znižanja zneska globe, ki je bila naložena njenima hčerinskima družbama in ji ne bi bilo treba po zgledu teh družb dokazovati, da je Komisija storila napako pri izračunu zneska te globe.
196 V teh okoliščinah je treba zavrniti trditev Komisije, da ni dopustna druga trditev, ki jo je tožeča stranka navedla v utemeljitev svojega predloga za znižanje zneska globe.
Utemeljenost druge trditve
197 Najprej je treba navesti, da je Splošno sodišče s sodbo z istega dne v zadevi Laufen Austria proti Komisiji, T‑411/10, zavrnilo predlog družbe Laufen Austria za znižanje zneska globe, ki ji je bila naložena v členu 2(4)(a) in (c) izpodbijanega sklepa.
198 V teh okoliščinah je treba drugo trditev, ki jo je tožeča stranka navedla v utemeljitev svojega predloga za znižanje zneska globe, zavrniti kot neupoštevno, čeprav se nanaša na znižanje zneska globe, ki bi bilo po potrebi odobreno družbi Laufen Austria.
199 Na drugem mestu je treba navesti, da je Splošno sodišče s sodbo z istega dne v zadevi Roca proti Komisiji, T‑412/10, znižalo znesek globe, ki je bila v členu 2(4)(b) izpodbijanega sklepa solidarno naložena družbi Roca France in tožeči stranki, in sicer zaradi napake, ki jo je Komisija storila pri presoji dokazov, ki jih je družba Roca France vložila v okviru predloga za znižanje globe iz naslova obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002. V teh okoliščinah je Splošno sodišče najprej odobrilo znižanje naloženega zneska globe za 6 %, potem pa je v členu 2(4)(b) izpodbijane odločbe družbi Roca France, solidarno s tožečo stranko, znesek globe določilo na 6.298.000 EUR.
200 Zato je treba ob upoštevanju navedb strank, kakor so opisane v točkah od 189 do 191 zgoraj, preveriti, ali je tožeča stranka, kot sama zatrjuje, upravičena do istega znižanja globe, čeprav je le zaradi svojega statusa matične družbe solidarno odgovorna za plačilo zneska globe iz točke 199 zgoraj.
201 V zvezi s tem je treba navesti, da iz sodne prakse izhaja, da se odgovornost matične družbe, kadar ta dejansko ni sodelovala pri kartelu in njena odgovornost temelji zgolj na udeležbi hčerinske družbe v navedenem kartelu, presoja povsem kot izpeljana in postranska ter zato odvisna od odgovornosti hčerinske družbe (glej v tem smislu zgoraj v točki 191 navedeno sodbo Komisija proti Tomkins, točka 39) in zato ne more presegati odgovornosti hčerinske družbe (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 24. marca 2011 v zadevi Tomkins proti Komisiji, T‑382/06, ZOdl., str. II‑1157, točka 38, potrjena na podlagi pritožbe z zgoraj v točki 191 navedeno sodbo Komisija proti Tomkins, točka 39).
202 V obravnavanem primeru je treba spomniti, da tožeča stranka dejansko ni sodelovala pri ugotovljeni kršitvi. Za dejanja družbe Roca France je namreč odgovorna le zaradi svojega statusa matične družbe, ki ima v lasti celoten družbeni kapital svoje hčerinske družbe.
203 V teh okoliščinah je treba za analizo njene odgovornosti, glede na okoliščine obravnavanega primera ter glede na to, da gre za odgovornost, ki je izpeljana, postranska ter odvisna od odgovornosti hčerinske družbe, ki v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 201 zgoraj, ne more presegati njene odgovornosti ter v skladu s predlogom tožeče stranke, ugoditi njenemu predlogu za znižanje zneska globe, ki je bilo odobreno družbi Roca France.
204 Te ugotovitve trditve Komisije ne izpodbijejo.
205 Najprej, Komisija s sklicevanjem na sodbi Sodišča z dne 14. septembra 1999 v zadevi Komisija proti AssiDomän Kraft Products in drugim (C‑310/97 P, Recueil, str. I‑5363) in z dne 29. marca 2011 v združenih zadevah ArcelorMittal Luxembourg proti Komisiji in Komisija proti ArcelorMittal Luxembourg in drugim (C‑201/09 P in C‑216/09 P, ZOdl., str. I‑2239, točka 142) navaja, da ob odsotnosti vsakršne trditve tožeče stranke glede globe, ki ji je bila solidarno naložena, izpodbijana sodba v delu, v katerem ji nalaga globo, glede nje pomeni razsojeno stvar, neodvisno od znižanja globe, ki je bilo v obravnavanem primeru eni od hčerinskih družb tožeče stranke odobreno v njenih tožbah.
206 V zvezi s tem je treba navesti, da je Sodišče v sodbah, navedenih v točki 205 zgoraj, presodilo, da če se naslovnik odločbe odloči vložiti ničnostno tožbo, sodišče Unije odloča le o delih odločbe, ki zadevajo naslovnika. Nasprotno pa deli, ki zadevajo druge naslovnike in se niso izpodbijali, ne postanejo predmet spora, o katerem razsoja sodišče Unije (zgoraj v točki 205 navedeni sodbi Komisija proti AssiDomän Kraft Products in drugim, točka 53, in ArcelorMittal Luxembourg proti Komisiji in Komisija proti ArcelorMittal Luxembourg in drugim, točka 142).
207 Vendar je po eni strani treba navesti, da ta sodna praksa v obravnavanem primeru ni upoštevna. Nanaša se namreč na učinke razglasitve delne ničnosti odločbe. Zato ne more vzbuditi dvoma v ugotovitev, da odgovornost matične družbe ne more presegati odgovornosti hčerinske družbe, kadar je odgovornost prve izpeljana le iz odgovornosti druge (glej v tem smislu zgoraj v točki 191 navedeno sodbo Komisija proti Tomkins, točke od 46 do 50). Splošno sodišče lahko v teh okoliščinah v okviru tožbe, ki jo je vložila matična družba in s katero je predlagala, da naj se ji odobri znižanje zneska globe, kot je bilo odobreno njeni hčerinski družbi na podlagi tožbe, ki jo je zadnjenavedena vložila.
208 Po drugi strani in čeprav je treba trditev Komisije razumeti tako, da skuša dokazati, da bi Splošno sodišče z ugoditvijo drugi trditvi tožeče stranke, ki jo je navedla v utemeljitev svojih predlogov za znižanje zneska globe, odločalo ultra petita, je treba spomniti, kot je bilo navedeno v točki 195 zgoraj, da je tožeča stranka v okviru drugega dela svojih podrednih predlogov za znižanje globe, ki ji je bila naložena, podala obrazložitev v utemeljitev te trditve. Zato mora Splošno sodišče, ob upoštevanju navedene obrazložitve in ne zgolj na podlagi tožbenih razlogov, ki jih je navedlo po uradni dolžnosti, tožeči stranki v obravnavanem primeru odobriti znižanje zneska globe.
209 Drugič, Komisija je v odgovoru na ustno vprašanje Splošnega sodišča v bistvu navedla, da je razširitev ugodnosti znižanja zneska globe, ki je bilo hčerinski družbi odobreno na podlagi njene tožbe, kot izhaja iz točke 56 sodbe Komisija proti Tomkins, navedene v točki 191 zgoraj, pogojena s tem, da morata matična družba in hčerinska družba vsaka v svojem postopku uveljavljati podobne tožbene razloge. Vendar se v obravnavanem primeru tožeča stranka ni sklicevala na to, da je Komisija storila napako pri izračunu globe, ki je bila tožeči stranki naložena solidarno z njenima hčerinskima družbama.
210 V zvezi s tem je treba navesti, da je Sodišče v točki 56 sodbe Komisija proti Tomkins, ki je navedena v točki 191 zgoraj, potrdilo, da družba Tomkins plc v tožbi pomotoma ni navedla uporabe množitelja za odvračalni namen, zato je Splošno sodišče v tožbi, ki jo je vložila družba Pegler Ltd, hčerinska družba družbe Tomkins, upravičeno znižalo znesek globe, potem ko je ugotovilo takšno napako (sodba Splošnega sodišča z dne 24. marca 2011 v zadevi Pegler proti Komisiji, T‑386/06, ZOdl., str. II‑1267, točki 134 in 144) in te ugodnosti znižanja zneska globe v postopku, ki ga je začela matična družba, ni razširilo v korist navedene družbe v tožbi, ki jo je vložila ta družba.
211 Če namreč v obravnavanem primeru drži, da tožeča stranka pomotoma ni navedla, da je Komisija storila napako pri izračunu zneska globe, ki ji je bila naložena solidarno z družbo Roca France, je treba navesti, da je tožeča stranka v nasprotju z okoliščinami iz točke 56 sodbe Komisija proti Tomkins, navedena v točki 191 zgoraj, formalno podala trditev, s katero je Splošnemu sodišču predlagala, naj ji odobri znižanje zneska globe, ki je bila v obravnavanem primeru naložena eni od njenih hčerinskih družb. Zato ugotovitev iz točke 56 sodbe Komisija proti Tomkins, navedena v točki 191 zgoraj, ni mogoče prenesti na to zadevo.
212 V teh okoliščinah je treba sprejeti drugo trditev, ki jo je tožeča stranka navedla v utemeljitev predloga za znižanje zneska globe, čeprav tožeča stranka predlaga, da se ji prizna znižanje globe, ki je bilo odobreno družbi Roca France.
213 Zato je treba znesek globe, ki je bila v členu 2(4)(b) izpodbijanega sklepa tožeči stranki naložena solidarno z družbo Roca France, znižati za 6 %, in sicer za 402.000 EUR. Zato je Splošno sodišče znesek globe določilo na 6.298.000 EUR.
[…] (ni prevedeno)
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat)
razsodilo:
1. Znesek globe, ki je bila v členu 2(4)(b) Sklepa Komisije C(2010) 4185 final z dne 23. junija 2010 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/39092 – Kopalniška oprema) solidarno naložena družbi Roca Sanitario SA, znaša 6.298.000 EUR.
2. V preostalem se tožba zavrne.
3. Evropska komisija nosi poleg svojih stroškov, tudi tretjino stroškov, ki jih je priglasila družba Roca Sanitario.
4. Družba Roca Sanitario nosi dve tretjini svojih stroškov.
Pelikánová | Jürimäe | Van der Woude |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu.
Podpisi