SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (četrti senat)
z dne 7. februarja 2012(*)
„Znamka Skupnosti – Postopek za ugotovitev ničnosti – Figurativna znamka Skupnosti, ki prikazuje slone v pravokotniku – Prejšnji figurativni mednarodna in nacionalna znamka, ki prikazujeta slona, in prejšnja nacionalna besedna znamka elefanten – Relativni razlog za zavrnitev – Verjetnost zmede – Podobnost znakov – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 – Razlikovalni učinek prejšnjih znamk“
V zadevi T‑424/10,
Dosenbach‑Ochsner AG Schuhe und Sport s sedežem v Dietikonu (Švica), ki jo zastopa O. Rauscher, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa G. Mannucci, zastopnik,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT, intervenientka pred Splošnim sodiščem, je
Sisma SpA s sedežem v Mantovi (Italija), ki jo zastopa F. Caricato, odvetnik,
intervenientka,
zaradi tožbe zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 15. julija 2010 (zadeva R 1638/2008-4) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbama Dosenbach‑Ochsner AG Schuhe und Sport in Sisma SpA,
SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat),
v sestavi I. Pelikánová (poročevalka), predsednica, K. Jürimäe, sodnica, in M. van der Woude, sodnik,
sodni tajnik: E. Coulon,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 18. septembra 2010,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je UUNT v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložil 23. februarja 2011,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je intervenientka v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila 4. februarja 2011,
na podlagi sklepa z dne 28. aprila 2011, da se ne dovoli vložitev replike,
ker stranke v roku enega meseca od obvestila o koncu pisnega postopka niso vložile predloga za razpis obravnave in je Splošno sodišče na podlagi poročila sodnice poročevalke in v skladu s členom 135a Poslovnika Splošnega sodišča zato odločilo, da ne bo opravilo ustnega postopka,
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Intervenientka, družba Sisma SpA, je imetnik figurativne znamke Skupnosti, registrirane pod številko 4279295 (v nadaljevanju: izpodbijana znamka), za katero je bila pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) 9. februarja 2005 vložena zahteva za registracijo na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 146), kakor je bila spremenjena (nadomeščena z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1)). Izpodbijana znamka je bila registrirana 30. novembra 2006, med drugim za proizvode, ki spadajo v razreda 24 in 25 v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev za registracijo znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in glede vsakega razreda ustrezajo temu opisu:
– razred 24: „Tkanine; elastične tkanine; lepljive tkanine, ki se pritrdijo z likanjem (flizelin); umetno krzno (tekstilije); volnene tekstilije; odeje; potovalne odeje; namizni prti; izdelki iz tkanin; tekstilne tapete; robčki iz blaga; zastave; serviete iz tekstila in netkanega tekstila; tekstilni namizni prtički; serviete iz blaga; otroške sintetične plenice“;
– razred 25: „Moška, ženska in otroška oblačila na splošno, vključno z usnjenimi oblačili; moške srajce; bluze; ženska krila; obleke; suknjiči; hlače; kratke hlače; volnene jopice; majice; pižame; damske nogavice; majice; stezniki; naramnice; spodnje hlače, oprijete; modrčki; kopalne hlačke; klobuki; ovratne rute; kravate; dežni plašči; površniki; plašči; kopalne obleke; trenirke; anoraki; smučarske hlače; pasovi; krzneni plašči; palčniki; rokavice; domače halje; obutev na splošno, vključno z natikači, čevlji, športno obutvijo, škornji in sandali; otroške plenice iz tkanine; slinčki za novorojenčke“.
2 Izpodbijana znamka je ta figurativni znak:
3 Tožeča stranka, družba Dosenbach‑Ochsner AG Schuhe und Sport, je 20. februarja 2007 pri UUNT vložila zahtevo za ugotovitev ničnosti izpodbijane znamke v skladu s členom 52(1)(a) Uredbe št. 40/94 (postal člen 53(1)(a) Uredbe št. 207/2009).
4 Zahteva za ugotovitev ničnosti se je nanašala na izpodbijano znamko za proizvode, naštete v točki 1 zgoraj. Temeljila je na obstoju verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009) glede navedene znamke in teh prejšnjih znamk:
– nemška besedna znamka elefanten, prijavljena 14. marca 1987 in registrirana 24. januarja 1989 pod številko 1133678, s katero so označeni proizvodi, ki spadajo v razred 25 in ustrezajo temu opisu: „Čevlji“;
– mednarodna figurativna znamka, ki je ponazorjena v nadaljevanju in se uporablja zlasti v Češki republiki ter je bila registrirana 29. maja 1999 pod številko 715019, s katero so označeni proizvodi, ki spadajo v razred 25 in ustrezajo temu opisu: „Čevlji in obuvala“:
– nemška figurativna znamka, ponazorjena v nadaljevanju, ki je bila prijavljena 9. novembra 2000 in registrirana 22. januarja 2001 pod številko 30082400 in s katero so označeni med drugim „otroške odeje, otroške rjuhe, otroške brisače, otroške spalne vreče; otroške vreče iz blaga in prenosne vreče iz blaga“ iz razreda 24 in „otroška oblačila, otroški klobuki; otroški pasovi“ iz razreda 25:
5 Oddelek za izbris UUNT je z odločbo z dne 9. septembra 2008 zavrnil zahtevo za ugotovitev ničnosti z obrazložitvijo, da ne obstaja verjetnost zmede glede izpodbijane znamke in prejšnjih znamk. Tožeča stranka je 12. novembra 2008 vložila tožbo zoper odločbo oddelka za izbris.
6 Četrti odbor za pritožbe UUNT je z odločbo z dne 15. julija 2010 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) pritožbo zavrnil.
7 Prvič, odbor za pritožbe je v točki 16 izpodbijane odločbe menil, da upoštevno javnost sestavljajo povprečni uporabniki iz Nemčije in Češke republike, ki so običajno obveščeni ter razumno pozorni in preudarni.
8 Drugič, odbor za pritožbe se je v točki 17 izpodbijane odločbe pridružil presoji oddelka za izbris, da so nekateri proizvodi, na katere se nanašajo izpodbijana znamka in prejšnji znamki, enaki ali podobni, medtem ko so drugi drugačni.
9 Tretjič, odbor za pritožbe je v točkah od 20 do 24 izpodbijane odločbe menil, da izpodbijana znamka na vizualni ravni ni podobna prejšnjima znamkama, ob upoštevanju zlasti razlik, ki obstajajo med prikazom figure slona v izpodbijani znamki in v prejšnjih figurativnih znamkah.
10 Četrtič, odbor za pritožbe je v točkah od 25 do 27 izpodbijane odločbe ugotovil, da zadevne znamke na fonetični ravni niso podobne, ker figurativnih znamk, med katerimi je izpodbijana znamka, ni mogoče izgovoriti in ker se ustni opisi zadevnih znamk ne ujemajo.
11 Petič, odbor za pritožbe je v točki 28 izpodbijane odločbe ugotovil obstoj pomenske podobnosti, ki izhaja iz sklicevanja na slona v vsaki od zadevnih znamk.
12 Šestič, odbor za pritožbe je v okviru celovite presoje obstoja verjetnosti zmede v točkah od 30 do 39 izpodbijane odločbe menil, da tožeča stranka ni uveljavljala posebnega razlikovalnega učinka prejšnjih znamk in da bi bilo treba zaradi načinov, kako se proizvodi, na katere se nanaša izpodbijana znamka, tržijo, večji pomen pripisati primerjavi na vizualni ravni. V teh okoliščinah je odbor za pritožbe ugotovil, da ugotovljena pomenska podobnost ne zadošča za nastanek verjetnosti zmede glede izpodbijane znamke in prejšnjih znamk.
Predlogi strank
13 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razveljavi;
– UUNT naloži plačilo stroškov.
14 UUNT Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
15 Intervenientka Splošnemu sodišču v bistvu predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov, vključno s stroški v zvezi s postopkom pred UUNT.
Pravo
16 Tožeča stranka navaja en tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009. V bistvu trdi, da je odbor za pritožbe večkrat napačno uporabil pravo in storil napake pri presoji s tem, da je ugotovil neobstoj verjetnosti zmede glede izpodbijane znamke in prejšnjih znamk.
17 Na podlagi člena 53(1)(a) Uredbe št. 207/2009 se ničnost znamke Skupnosti ugotovi z zahtevo, vloženo pri UUNT, če obstaja prejšnja znamka v smislu člena 8(2) iste uredbe in še zlasti če so izpolnjeni pogoji, navedeni v členu 8(1)(b) te uredbe. V skladu s temi določbami se na podlagi ugovora imetnika prejšnje znamke zavrne registracija znamke, za katero je vložena prijava, če – zaradi enakosti ali podobnosti prejšnje znamke in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, ki jih označujeta znamki – obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja znamka. Verjetnost zmede vsebuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Poleg tega so na podlagi člena 8(2)(a)(ii) in (iii) Uredbe št. 207/2009 prejšnje znamke znamke, registrirane v državi članici, in znamke, ki so mednarodno registrirane in imajo učinek v državi članici ter katerih datum prijave je pred datumom prijave za znamko Skupnosti.
18 V skladu z ustaljeno sodno prakso verjetnost zmede pomeni verjetnost, da bi javnost lahko mislila, da zadevni proizvodi ali storitve izvirajo iz istega podjetja ali iz gospodarsko povezanih podjetij. V skladu z isto sodno prakso je treba verjetnost zmede presojati celovito, in sicer glede na to, kako upoštevna javnost zaznava zadevne znake in proizvode ali storitve, ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov v obravnavanem primeru, zlasti medsebojne odvisnosti med podobnostjo znakov in podobnostjo označenih proizvodov ali storitev (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 9. julija 2003 v zadevi Laboratorios RTB proti UUNT – Giorgio Beverly Hills (GIORGIO BEVERLY HILLS), T‑162/01, Recueil, str. II‑2821, točke od 30 do 33 in navedena sodna praksa).
19 V obravnavanem primeru tožeča stranka ne izpodbija niti opredelitve upoštevne javnosti, kakor jo je podal odbor za pritožbe in kot je predstavljena v točki 7 zgoraj, niti preizkusa podobnosti proizvodov, na katerega je opozorjeno v točki 8 zgoraj. Ker te ugotovitve poleg tega niso napačne, jih je ob preizkusu te tožbe treba upoštevati.
20 Tožeča stranka pa izpodbija, prvič, presojo podobnosti znakov, drugič, neupoštevanje visokega razlikovalnega učinka prejšnjih znamk in, tretjič, celovito presojo obstoja verjetnosti zmede, ob upoštevanju zlasti razmerja med različnimi elementi, ki se nanašajo na primerjavo znakov, ki sta predmet spora.
21 UUNT in intervenientka izpodbijata utemeljenost trditev tožeče stranke.
Primerjava znakov
22 Celovita presoja verjetnosti zmede, kar zadeva vizualno, fonetično ali pomensko podobnost nasprotujočih si znakov, mora temeljiti na celotnem vtisu, ki ga ti ustvarjajo, ob upoštevanju zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. Zaznava znamk, ki jo ima povprečni potrošnik glede zadevnih proizvodov ali storitev, ima odločilno vlogo pri celoviti presoji omenjene verjetnosti. V zvezi s tem povprečni potrošnik navadno zaznava znamko kot celoto, in ne preverja njenih posameznih podrobnosti (glej sodbo Sodišča z dne 12. junija 2007 v zadevi UUNT proti Shaker, C‑334/05 P, ZOdl., str. I‑4529, točka 35 in navedena sodna praksa).
23 Poleg tega sta si v skladu z ustaljeno sodno prakso znamki podobni, kadar upoštevna javnost meni, da med njima obstaja vsaj delna enakost pri enem ali več upoštevnih vidikih (sodbi Splošnega sodišča z dne 23. oktobra 2002 v zadevi Matratzen Concord proti UUNT – Hukla Germany (MATRATZEN), T‑6/01, Recueil, str. II‑4335, točka 30, in z dne 26. januarja 2006 v zadevi Volkswagen proti UUNT – Nacional Motor (Variant), T‑317/03, neobjavljena v ZOdl., točka 46).
24 V obravnavani zadevi tožeča stranka izpodbija ugotovitve odbora za pritožbe, ki se nanašajo na vizualno, fonetično in pomensko podobnost zadevnih znamk.
Vidna primerjava
25 Odbor za pritožbe je v točkah od 20 do 22 izpodbijane odločbe ugotovil, da sta bili prejšnji znamki sestavljeni, na eni strani, iz izraza „elefanten“ in, na drugi strani, iz stilizirane upodobitve čokatega azijskega slona z zelo kratkimi nogami, prikazanega od strani. Izpodbijana znamka je bila sestavljena iz pravokotne nalepke z zaobljenimi vogali, na kateri je več afriških slonov različnih velikosti, ki so prikazani od strani, imajo nekoliko dvignjen rilec in so postavljeni v diagonalne vrste.
26 Odbor za pritožbe je na podlagi teh ugotovitev v točkah 22 in 24 sklenil, da se zadevni znamki vizualno razlikujeta, in sicer ne glede na to, da so na izpodbijani znamki in na prejšnjih figurativnih znamkah prikazani sloni z le enim uhljem, postavljeni od strani.
27 Tožeča stranka izpodbija utemeljenost tega sklepa, ki se nanaša na primerjavo izpodbijane znamke s prejšnjima figurativnima znamkama.
28 Prvič, trdi, da se je odbor za pritožbe napačno oprl na razlike v zvezi z elementi zadevnih znamk, ki jih upoštevna javnost ne zaznava kot razlikovalne.
29 Tožeča stranka glede tega pravilno zatrjuje, da bo zaobljeni pravokotnik, ki obkroža prikaz slonov na izpodbijani znamki, zaznan le kot omejitev te znamke v prostoru. Vendar ta okoliščina ne pomeni, da ta element nikakor ne vpliva na celoten vizualni vtis, ki ga daje izpodbijana znamka. Zadevni pravokotnik namreč določa obris zadevnega znaka, kar potrjuje tudi dejstvo, da te črte „režejo“ prikaz več slonov, ki se tako na navedenem znaku pojavijo le deloma.
30 Nasprotno, kot je trdila tožeča stranka, bo preizkus, ki ga opravi upoštevna javnost, to pripeljal do tega, da se ne bo spraševala niti o natančni razporeditvi različnih prikazov slonov na izpodbijani znamki niti o razlikah med azijskim in afriškim slonom. Zato okoliščine, po eni strani, da izpodbijana znamka vsebuje diagonalne vrste slonov in, na drugi strani, da sloni, prikazani na navedeni znamki, morda ne spadajo k isti vrsti kot tisti, prikazani na prejšnjih figurativnih znamkah, niso upoštevne pri tem, kako upoštevna javnost zaznava znamke, ki so predmet spora.
31 Drugič, po mnenju tožeče stranke odbor za pritožbe ni upošteval pomembnih elementov podobnosti. Tako izpodbijana znamka kot prejšnji figurativni znamki namreč vsebujejo ljubek prikaz mladega slona čokate postave z zelo kratkimi, le nakazanimi nogami v obliki dveh pravokotnikov.
32 Tako je treba pripomniti – kot je odbor za pritožbe ugotovil v točkah 22 in 24 izpodbijane odločbe – da tako izpodbijana znamka kot prejšnji figurativni znamki sicer vsebujejo stilizirane prikaze slona od strani, vendar se ti prikazi pomembno razlikujejo.
33 Medtem ko je figura slona, prikazanega na izpodbijani znamki, bolj otroška, prejšnji figurativni znamki prikazujeta abstraktno in čisto risbo z minimalističnim obrisom. Prav tako je izpodbijana znamka sestavljena iz belih slonov s črnim obrisom, prejšnji figurativni znamki pa vsebujeta črnega slona z belim obrisom.
34 Tretjič, v nasprotju s tem, kar zatrjuje tožeča stranka, dejstvo, da izpodbijana znamka vsebuje prikaz več slonov, ni neupoštevno pri zaznavanju s strani upoštevne javnosti in zato pri celotnem vizualnem vtisu, ki ga daje navedena znamka. Kot je odbor za pritožbe navedel v točki 21 izpodbijane odločbe, je za izpodbijano znamko z vidika njene celotne vizualne zaznave značilen prikaz več slonov na pravokotni nalepki z zaobljenimi vogali. Tako je prikaz več slonov bistven sestavni del naveden znamke.
35 Ker se tožeča stranka v zvezi s tem sklicuje na sodno prakso nemških sodišč, je treba spomniti, da je ureditev Skupnosti, kar zadeva znamke, samostojen sistem, ki ga sestavlja skupek pravil in ki uresničuje posebne cilje, pri čemer je uporaba tega sistema neodvisna od vseh nacionalnih sistemov. Zato sta UUNT in, odvisno od primera, sodišče Unije vezana na odločbe, izdane na ravni držav članic (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 27. februarja 2002 v zadevi Streamserve proti UUNT (STREAMSERVE), T‑106/00, Recueil, str. II‑723, točka 47 in navedena sodna praksa), ki pomenijo le, da se lahko neodločilen element upošteva zgolj v okviru postopka za ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti (glej po analogiji sodbo Splošnega sodišča z dne 19. septembra 2001 v zadevi Henkel proti UUNT (Okrogla rdeča in bela tablica), T‑337/99, Recueil, str. II‑2597, točka 58 in navedena sodna praksa).
36 Odločbe, na katere se sklicuje tožeča stranka, se nanašajo na podvajanje besednega elementa v znamki, medtem ko je zadevni element v obravnavani zadevi figurativen. Ker podvajanje teh dveh elementov na splošno ne vpliva na celoten vtis, ki ga daje znamka, je treba ugotoviti, da odločb nemških sodišč, na katere se tožeča strank sklicuje, ni mogoče prenesti na obravnavani primer in jih torej Splošno sodišče ne more upoštevati.
37 Tožeča stranka v tem kontekstu tudi trdi, da lahko prejšnji figurativni znamki na te proizvode pritrdi večkrat in v različnih velikostih. V zvezi s tem se sklicuje na načine uporabe v sektorju mode in zlasti na „monogramne proizvode“ nekaterih luksuznih znamk.
38 Ta argument pa presega okvir primerjave izpodbijane znamke s prejšnjima znamkama, ker se nanaša na uporabo zadnjih znamk. Poleg tega, kot je razvidno iz točke 29 zgoraj, izpodbijana znamka ni sestavljena iz prikaza nedoločenega števila slonov, ampak iz omejene površine, ki vključuje celoten ali delen prikaz več slonov.
39 Vsekakor tožeča stranka svojih trditev, ki se nanašajo na načine uporabe v sektorju mode, ne podpre. Prav tako ne pojasni upoštevnosti primera „monogramnih proizvodov“, saj zadevne znamke v obravnavanem primeru niso monogrami.
40 Ker nobenega argumenta tožeče stranke v zvezi s prikazom več slonov na izpodbijani znamki ni mogoče sprejeti, je treba ugotoviti, da ta element vizualno razlikuje izpodbijano znamko od prejšnjih figurativnih znamk, na katerih je navedena žival prikazana le enkrat.
41 Glede na vse zgoraj navedeno je treba ugotoviti, da odbor za pritožbe s tem, da je v točki 24 izpodbijane odločbe ugotovil, da se izpodbijana znamka in prejšnji figurativni znamki, gledano v celoti, vizualno razlikujejo, ni storil napake.
Fonetična podobnost
42 V uvodu je treba navesti, da je tožeča stranka pravilno uveljavljala nepovezanost v obrazložitvi izpodbijane odločbe, kar zadeva fonetično podobnost. Točka 25 izpodbijane odločbe, v skladu s katero naj figurativnih znamk ne bi bilo mogoče izgovoriti, je namreč prima facie nezdružljiva s točko 26 iste odločbe, v skladu s katero se ustni opis izpodbijane znamke vsekakor razlikuje od ustnega opisa prejšnjih znamk.
43 Poleg tega, v nasprotju s tem, kar v bistvu zatrjuje UUNT, se ne zdi, da bi bila trditev iz točke 26 izpodbijane odločbe podana zgolj za dodatno pojasnitev. V točki 37 izpodbijane odločbe, ki je namenjena celoviti presoji obstoja verjetnosti zmede, se je namreč odbor za pritožbe izrecno skliceval na fonetične razlike, ugotovljene med zadevnimi znamkami.
44 Zato je treba ugotoviti, da izpodbijana odločba vsebuje protislovje v obrazložitvi, kar zadeva presojo fonetične podobnosti.
45 Še vedno pa velja, da v nasprotju s trditvami tožeče stranke fonetična primerjava ni upoštevna v okviru preizkusa podobnosti figurativne znamke, ki nima besednih elementov, z drugo znamko (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 25. marca 2010 v združenih zadevah Nestlé proti UUNT – Master Beverage Industries (Golden Eagle in Golden Eagle Deluxe), od T‑5/08 do T‑7/08, ZOdl., str. II‑1177, točka 67).
46 Figurativne znamke, ki nima besednih elementov, namreč po definiciji ni mogoče izgovoriti. Njeno vizualno ali pomensko vsebino je mogoče kvečjemu ustno opisati. Tak opis se nujno ujema z vizualno ali s pomensko zaznavo zadevne znamke. Zato ni treba samostojno preizkusiti fonetične zaznave figurativne znamke, ki nima besednih elementov, in je primerjati s fonetično zaznavo drugih znamk.
47 V teh okoliščinah in ob upoštevanju tega, da je izpodbijana znamka figurativna znamka brez besednih elementov, ni mogoče ugotoviti niti fonetične podobnosti niti nepodobnosti izpodbijane znamke s prejšnjima znamkama.
Pomenska primerjava
48 Odbor za pritožbe je v točki 28 izpodbijane odločbe ugotovil, prvič, da prejšnja besedna znamka v nemščini, ki je jezik ozemlja, na katerem je bila registrirana, pomeni „sloni“. Drugič, po mnenju odbora za pritožbe se zadevni figurativni znamki popolnoma očitno nanašata na pojem „slon“. Ker pa prejšnji znamki prikazujeta le enega slona, medtem ko izpodbijana znamka vsebuje več slonov različnih velikosti, ki so postavljeni posebej in uokvirjeni na pravokotni nalepki z zaobljenimi vogali, je odbor za pritožbe ugotovil pomensko podobnost, ne pa enakost.
49 Tožeča stranka trdi, da je pomenska podobnost večja, kot jo je ugotovil odbor za pritožbe. Zahteva zlasti priznanje pomenske enakosti izpodbijane znamke in prejšnje besedne znamke.
50 Kar v tem kontekstu zadeva pomensko zaznavo izpodbijane znamke, je bilo v točki 30 zgoraj ugotovljeno, najprej, da okoliščina, da izpodbijana znamka vsebuje diagonalne vrste slonov, ni pomembna pri zaznavanju s strani upoštevne javnosti. Zato upoštevna javnost na podlagi tega ne bo zaznala nobene posebne razporeditve v vrsti slonov, prikazanih na izpodbijani znamki. Dalje, iz točke 29 zgoraj je razvidno, da bo pravokotnik z zaobljenimi vogali, ki obkroža prikaz slonov na izpodbijani znamki, zaznan kot omejitev te znamke v prostoru. Na podlagi tega tako nobena posebna pomenska vsebina nima tega elementa. Nazadnje, ob upoštevanju tega, da se mora povprečni potrošnik praviloma zanesti na nepopolno podobo znamk, ki si jih je zapomnil (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 22. junija 1999 v zadevi Lloyd Schuhfabrik Meyer, C‑342/97, Recueil, str. I‑3819, točka 26), na pomensko zaznavo izpodbijane znamke ne vpliva prisotnost slonov različnih velikosti.
51 V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da bo upoštevna javnost izpodbijano znamko zaznavala, kot da se s pomenskega vidika nanaša le na slone. Zato je tožeča stranka pravilno zatrjevala obstoj pomenske enakosti izpodbijane znamke in prejšnje besedne znamke.
52 Kar zadeva pomensko primerjavo med izpodbijano znamko in prejšnjima figurativnima znamkama, ni sporno, da se zadnji zaznavata, kot da se nanašata na pojem „slon“. Ker sta si torej pojma „slon“ in „sloni“ blizu, je treba ugotoviti – kot je ugotovil odbor za pritožbe – da obstaja pomenska podobnost med izpodbijano znamko in prejšnjima figurativnima znamkama.
53 Končno, treba je ugotoviti, da izpodbijana odločba vsebuje napake pri presoji fonetične in pomenske podobnosti.
54 Vendar je vpliv teh napak na utemeljenost ugotovitve odbora za pritožbe glede neobstoja verjetnosti zmede in s tem na utemeljenost izreka izpodbijane odločbe mogoče presoditi šele v fazi celovitega preizkusa vseh upoštevnih dejavnikov. Za tak preizkus je treba ugotoviti, da se zadevne znamke razlikujejo z vizualnega vidika, da njihova fonetična primerjava ni pomembna in da je izpodbijana znamka s pomenskega vidika enaka prejšnji besedni znamki in podobna prejšnjima figurativnima znamkama.
Neupoštevanje povečanega razlikovalnega učinka prejšnjih znamk
55 Odbor za pritožbe je v točki 30 izpodbijane odločbe ugotovil, da tožeča stranka pred odborom za pritožbe ni izrecno zahtevala priznanja tega, da se je razlikovalni učinek prejšnjih znamk povečal zaradi njihove intenzivne uporabe. Stališča in dokazi, ki jih je tožeča stranka predložila pred oddelkom za izbris, so se namreč nanašali izključno na vprašanje resne in dejanske uporabe navedenih znamk, ki ga je postavila intervenientka. Zato odbor za pritožbe ni preizkusil, ali sta prejšnji znamki pridobili večji razlikovalni učinek z njuno uporabo. V točki 31 izpodbijane odločbe je navedel, da imata običajno stopnjo razlikovalnega učinka.
56 Tožeča stranka prereka dejstvo, da ni zahtevala priznanja povečanega razlikovalnega učinka prejšnjih znamk. V zvezi s tem napotuje na stališča, ki jih je oddelku za izbris predložila 11. oktobra 2007.
57 Na strani 11 teh stališč – v prevodu v jezik postopka pred UUNT – kakor so bila 7. novembra 2007 predložena oddelku za izbris, je naveden ta odstavek:
„3. V nasprotju z mnenjem vlagatelja ugovora [prejšnji znamki] nimata niti najmanjšega razlikovalnega učinka. Nasprotno: zaradi njune intenzivne in dolgotrajne uporabe, ki je bila pred tem prikazana na nemškem trgu, imata nadpovprečni razlikovalni učinek.“
58 Iz tega odstavka je razvidno, da je tožeča stranka izrecno uveljavljala povečani razlikovalni učinek prejšnjih znamk, pridobljen zaradi njune predhodne uporabe. Zato sta bila oddelek za izbris na podlagi člena 74(1) Uredbe št. 40/94, kot je veljala na dan sprejetja njegove odločbe, in odbor za pritožbe na podlagi člena 76(1) Uredbe št. 207/2009 v njunih odločbah zavezana preučiti utemeljenost te zahteve za priznanje.
59 Trditve, ki jih navaja UUNT, ne morejo ovreči te ugotovitve.
60 Tako UUNT, prvič, trdi, da tožeča stranka ni uveljavljala povečanega razlikovalnega učinka prejšnjih znamk niti v standardnem obrazcu za zahtevo za ugotovitev ničnosti, vloženem 20. februarja 2007, niti v stališčih, priloženih temu obrazcu.
61 Vendar po eni strani standardni obrazec ne vsebuje oddelka za razlikovalni učinek prejšnjih znamk, ampak le oddelek za njihov morebitni ugled, katerega priznanje v obravnavanem primeru ni bilo zahtevano.
62 Po drugi strani niti iz Uredbe št. 40/94 niti iz Uredbe št. 207/2009 ni razvidno, da mora biti zahteva za priznanje povečanega razlikovalnega učinka prejšnje znamke – da bi bila dopustna – oblikovana ob predložitvi zahteve za ugotovitev ničnosti.
63 Drugič, UUNT meni, da je odstavek, citiran v točki 57 zgoraj, edina in kratka trditev, ki je bila predložena v odgovor na stališča intervenientke v okviru razprave o vprašanju dokaza resne in dejanske uporabe prejšnjih znamk.
64 Čeprav je torej, po eni strani, zadevni odlomek kratek, je njegov pomen dovolj jasen in natančen.
65 Po drugi strani ni mogoče trditi, da je bila zahteva tožeče stranke za priznanje oblikovana v okviru razprave, ki se je nanašala na dokaz resne in dejanske uporabe prejšnjih znamk. Ta problematika je bila namreč obravnavana v točkah I in II stališč tožeče stranke z dne 11. oktobra 2007, medtem ko se je odlomek, citiran v točki 57 zgoraj, nanašal na točko III istega dokumenta, namenjeno drugim trditvam, ki jih je predložila intervenientka. Kot UUNT sam priznava, so te trditve vključevale vprašanje razlikovalnega učinka prejšnjih znamk.
66 Tretjič, UUNT trdi, da tožeča stranka ni navedla posebnih dokazov, s katerimi bi podprla domnevni povečani razlikovalni učinek prejšnjih znamk. Po mnenju UUNT so poleg tega dokazi, predloženi v prilogi k stališčem tožeče stranke z dne 11. oktobra 2007, zadevali dokaz resne in dejanske uporabe prejšnjih znamk.
67 V zvezi s tem je na podlagi smiselne razlage odlomka, citiranega v točki 57 zgoraj, razvidno, da se je tožeča stranka za to, da bi podprla zahtevo za priznanje povečanega razlikovalnega učinka prejšnjih znamk, sklicevala na vse elemente, ki jih je predložila za dokaz resne in dejanske uporabe prejšnjih znamk.
68 Poleg tega so bili ti elementi, zlasti reklamno gradivo, v katerem sta bili prejšnji znamki in častne izjave v zvezi z obsegom prodaje proizvodov, ki so bili označeni s tema znamkama, upoštevni, najprej, ne le kar zadeva resno in dejansko uporabo prejšnjih znamk, ampak tudi kar zadeva njun morebitni razlikovalni učinek, pridobljen z uporabo.
69 V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da je tožeča stranka opredelila dokaze, na katere se je dovolj natančno oprla za to, da je UUNT lahko preučil utemeljenost njenih zahtev za priznanje in da je intervenientka lahko predložila stališča glede tega.
70 Glede na vse navedeno je treba sklepati, da je odbor za pritožbe napačno ugotovil, da tožeča stranka ni izrecno zahtevala priznanja povečanega razlikovalnega učinka prejšnjih znamk zaradi njune uporabe. Torej je tudi napačno, da ni preučil utemeljenosti zahtev za priznanje tožeče stranke glede tega.
71 Ta napaka pomeni, da odbor za pritožbe ni preučil dejavnika, ki bi bil potencialno upošteven pri celoviti presoji obstoja verjetnosti zmede glede izpodbijane znamke in prejšnjih znamk (glej v tem smislu sodbe Sodišča z dne 11. novembra 1997 v zadevi SABEL, C‑251/95, Recueil, str. I‑6191, točka 24; z dne 29. septembra 1998 v zadevi Canon, C‑39/97, Recueil, str. I‑5507, točka 18, in z dne 22. junija 1999 v zadevi Lloyd Schuhfabrik Meyer, C‑342/97, Recueil, str. I‑3819, točka 20).
72 V teh okoliščinah Splošno sodišče ne razpolaga z vsemi elementi, ki so potrebni za to, da preveri utemeljenost celovite presoje obstoja verjetnosti zmede, kot jo je opravil odbor za pritožbe v izpodbijani odločbi.
73 Tako je treba ugoditi edinemu tožbenemu razlogu in zato izpodbijano odločbo razveljaviti, ne da bi bilo treba preučiti trditve v zvezi z navedeno presojo, zlasti kar zadeva razmerje med različnimi elementi primerjave znakov, ki so predmet spora.
Stroški
74 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Splošnega sodišča se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni.
75 V obravnavanem primeru UUNT ni uspela. Zato je treba, po eni strani, UUNT poleg plačila njegovih stroškov v skladu s predlogi tožeče stranke naložiti tudi plačilo stroškov, ki jih je ta priglasila.
76 Po drugi strani je treba odločiti, da intervenientka nosi svoje stroške.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat)
razsodilo:
1. Odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 15. julija 2010 (zadeva R 1638/2008-4) se razveljavi.
2. UUNT poleg svojih stroškov nosi stroške, ki jih je priglasila družba Dosenbach‑Ochsner AG Schuhe und Sport.
3. Družba Sisma SpA nosi svoje stroške.
Pelikánová | Jürimäe | Van der Woude |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 7. februarja 2012.
Podpisi