SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (peti razširjeni senat)
z dne 5. julija 2023(*)
„Damping – Uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije – Dokončne protidampinške dajatve – Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa – Člen 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 – Člen 5(3) in (9) Uredbe 2016/1036 – Zakonski rok – Zadostnost dokazov – Postopek dopolnitve – Informacije, predložene zunaj zakonskega roka“
V zadevi T‑126/21,
AO Nevinnomysskiy Azot s sedežem v Nevinnomyssku (Rusija),
AO Novomoskovskaya Aktsionernaya Kompania NAK „Azot“ s sedežem v Novomoskovsku (Rusija),
ki ju zastopata P. Vander Schueren in T. Martin-Brieu, odvetnika,
tožeči stranki,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopata G. Luengo in P. Němečková, agenta,
tožena stranka,
ob sodelovanju
Fertilizers Europe, ki ga zastopata B. O’Connor in M. Hommé, odvetnika,
intervenient,
SPLOŠNO SODIŠČE (peti razširjeni senat),
ob posvetovanju v sestavi D. Spielmann, predsednik, U. Öberg (poročevalec), R. Mastroianni, sodnika, M. Brkan, sodnica, in I. Gâlea, sodnik,
sodna tajnica: I. Kurme, administratorka,
na podlagi pisnega dela postopka,
na podlagi obravnave z dne 30. novembra 2022
izreka naslednjo
Sodbo
1 Tožeči stranki, družbi AO Nevinnomysskiy Azot in AO Novomoskovskaya Aktsionernaya Kompania NAK „Azot“, s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlagata razglasitev ničnosti Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/2100 z dne 15. decembra 2020 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL 2020, L 425, str. 21, v nadaljevanju: izpodbijana uredba).
Dejansko stanje
2 Tožeči stranki sta proizvajalki in izvoznici amonijevega nitrata s sedežem v Rusiji.
3 Svet Evropske unije je z Uredbo Sveta (ES) št. 2022/95 z dne 16. avgusta 1995 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije (UL 1995, L 198, str. 1) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz amonijevega nitrata, ki spada pod oznaki kombinirane nomenklature 3102 30 90 in 3102 40 90, s poreklom iz Rusije.
4 Po prvem pregledu zaradi izteka ukrepa iz člena 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 10, str. 45), in prvem vmesnem pregledu na podlagi člena 11(3) iste uredbe je bila z Uredbo Sveta (ES) št. 658/2002 z dne 15. aprila 2002 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 41, str. 67) dokončna protidampinška dajatev na izvoz iz Rusije ohranjena.
5 Svet je po drugem pregledu zaradi izteka ukrepa in drugem delnem vmesnem pregledu v skladu s členom 11(2) in (3) Uredbe št. 384/96 z Uredbo (ES) št. 661/2008 z dne 8. julija 2008 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) in delnem vmesnem pregledu v skladu s členom 11(3) Uredbe št. 384/96 (UL 2008, L 185, str. 1) ohranil veljavne ukrepe.
6 Po tretjem pregledu zaradi izteka ukrepa je Evropska komisija z Izvedbeno uredbo (EU) št. 999/2014 z dne 23. septembra 2014 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (UL 2014, L 280, str. 19) ohranila veljavne ukrepe.
7 Po vmesnem pregledu in v skladu s členom 11(3) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL 2016, L 176, str. 21, v nadaljevanju: osnovna uredba), je Komisija sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1722 z dne 14. novembra 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 999/2014 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije po vmesnem pregledu v skladu s členom 11(3) Uredbe (EU) 2016/1036 (UL 2018, L 287, str. 3).
8 Za tožeči stranki je torej še naprej veljala protidampinška dajatev v razponu od 28,78 do 32,71 EUR na tono glede na vrsto izdelka, ki velja za celotno rusko ozemlje.
9 Intervenient, Fertilizers Europe, ki je evropsko združenje proizvajalcev gnojil, je 21. junija 2019 Komisiji predložil zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh dajatev na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe (v nadaljevanju: prvotni zahtevek). Ta predložitev je sledila objavi obvestila o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov (UL 2019, C 53, str. 3) v Uradnem listu Evropske unije, med katerimi je bila dajatev, navedena v točki 8 zgoraj.
10 V prvotnem zahtevku je bilo navedeno, da obstajajo dokazi o nadaljevanju dampinga v primeru izteka ukrepa, z opiranjem na primerjavo med izvoznimi cenami in konstruirano normalno vrednostjo. Intervenient se je v zvezi s tem skliceval na obstoj posebnih tržnih razmer v Rusiji zaradi usklajenega sporazuma o omejevanju cen in strategije ruske vlade, da določi umetno nizke cene zemeljskega plina, ki je glavna surovina amonijevega nitrata.
11 Na zahtevo Komisije je intervenient 20. avgusta 2019 predložil dodatne informacije (v nadaljevanju: dodatne informacije), ki so bile vključene v zbirno različico zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa (v nadaljevanju: zahtevek za zbirni pregled). Dodatne informacije, ki so bile tako dodane zahtevku za zbirni pregled, so se opirale na normalno vrednost, ki je temeljila na dejanskih cenah na ruskem domačem trgu.
12 Komisija je 23. septembra 2019 objavila obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije (UL 2019, C 318, str. 6, v nadaljevanju: obvestilo o začetku), saj je menila, da obstaja dovolj dokazov za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov in za izvedbo preiskave.
13 Komisija je po preiskavi sklenila, da v primeru izteka veljavnih protidampinških ukrepov za amonijev nitrat s poreklom iz Rusije obstaja verjetnost ponovitve dampinga in škode. S sprejetjem izpodbijane uredbe se je torej te ukrepe odločila podaljšati za obdobje petih let.
Predlogi strank
14 Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:
– izpodbijano uredbo razglasi za nično;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
15 Komisija ob podpori intervenienta Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožečima strankama naloži plačilo stroškov.
Pravo
Dopustnost dodatnega dokaza
16 Tožeči stranki sta po koncu pisnega dela postopka na obravnavi 30. novembra 2022 predložili dodaten dokaz, ki vsebuje preglednico, ki jo je predložila informacijska in analitična agencija Chem-courier, v kateri so navedene povprečne mesečne cene amonijevega nitrata tovarne Acron Novgorod za leto 2018 (v nadaljevanju: priloga G.1).
17 Komisija in intervenient sta na obravnavi trdila, da je treba ta dokaz zavreči kot nedopusten. Trdila sta, da je bil prepozen v smislu člena 85(3) Poslovnika Splošnega sodišča in da tožeči stranki zamude pri predložitvi tega novega dokaza nista upravičili.
18 Splošno sodišče opozarja, da se pravilo o prekluziji iz člena 85(3) Poslovnika ne nanaša na nasprotni dokaz in dopolnitev dokaznih predlogov, predloženih po nasprotnem dokazu nasprotne stranke. Ta določba se namreč nanaša na nove dokazne predloge in jo je treba razumeti z vidika člena 92(7) navedenega poslovnika, ki izrecno določa, da se lahko predlagajo nasprotni dokazi, dokazni predlogi pa se lahko dopolnijo (glej v tem smislu sodbo z dne 17. decembra 1998, Baustahlgewebe/Komisija, C‑185/95 P, EU:C:1998:608, točki 71 in 72).
19 V obravnavani zadevi preglednice povprečnih mesečnih cen amonijevega nitrata tovarne Acron Novgorod za leto 2018, ki je navedena v prilogi G.1, ni mogoče razglasiti za nedopustno iz razloga, da naj bi bila predložena na obravnavi, s čimer naj bi bil kršen člen 85(3) Poslovnika.
20 Namen tega dokaza je odgovoriti na trditve Komisije iz točk 30 in 32 njenih odgovorov na pisna vprašanja, ki jih je Splošno sodišče postavilo v okviru ukrepov procesnega vodstva 25. julija 2022.
21 Splošno sodišče je namreč z ukrepi procesnega vodstva z dne 25. julija 2022 Komisijo pozvalo, naj navede razloge, iz katerih je intervenient v okviru izračunov stopnje dampinga iz zahtevka za zbirni pregled upravičeno upošteval različne odhodne in namembne kraje ter s tem različne prilagoditve stroškov prevoza, in sicer tovarno Novomoskovsk Eurochem za primerjavo dejanskih cen na ruskem domačem trgu s cenami izvoza v Estonijo, preostali del Evropske unije in Brazilijo ter tovarno Acron Novgorod za primerjavo konstruirane normalne vrednosti s cenami izvoza v Estonijo, preostali del Unije in Brazilijo.
22 Komisija je v odgovoru na peto pisno vprašanje Splošnega sodišča navedla, da ni mogoče razumno pričakovati, da bi lahko intervenient pridobil podatke tako o stroških kot o cenah iste tovarne v Rusiji; v tem primeru bi bilo mogoče isti kraj odhoda uporabiti pri obeh metodah. Komisija je navedla, da je tovarna Acron Novgorod razmeroma bližje meji z Estonijo kot tovarna Novomoskovsk Eurochem, tako da ima nižje stroške prevoza, nato pa med drugim dodala, da so bile prilagoditve izvedene na podlagi dokazov, ki so bili intervenientu razumno na voljo.
23 Tako izraženo stališče Komisije ne izhaja iz obvestila o začetku, izpodbijane uredbe, odgovora na tožbo ali iz duplike, tako da sta se tožeči stranki z njim seznanili šele z odgovori Komisije na pisna vprašanja, ki jih je postavilo Splošno sodišče v okviru ukrepov procesnega vodstva.
24 Tožeči stranki pa želita s predložitvijo priloge G.1 nasprotovati Komisiji in dokazati, da je napačno trditi, da intervenient ni mogel pridobiti podatkov o stroških in cenah iste tovarne v Rusiji, tudi za družbo Acron Novgorod. Trdita, da agencija Chem-courier, ki jo Komisija in intervenient štejeta za neodvisnega strokovnjaka, pripravi take cenike za vsako tovarno amonijevega nitrata in na podlagi tega sestavi preglednico povprečnih mesečnih cen amonijevega nitrata tovarne Acron Novgorod za leto 2018.
25 Zato je treba prilogo G.1, ki sta jo tožeči stranki predložili na obravnavi, šteti za nasprotni dokaz, pri čemer se pravilo o prekluziji iz člena 85(3) Poslovnika ne uporabi, tako da je dopustna.
Utemeljenost
26 Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata samo en tožbeni razlog, ki se v bistvu nanaša na kršitev člena 11(2) in (5) osnovne uredbe ter člena 5(3) iste uredbe, ker naj bi Komisija napačno začela postopek pregleda zaradi izteka ukrepa, čeprav ni bilo zadostnih dokazov za to.
27 Prvič, po mnenju tožečih strank bi morala Komisija, da bi utemeljila svojo presojo zadostnosti predloženih dokazov za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, upoštevati le prvotni zahtevek, ne pa dodatnih informacij, s katerimi naj bi se spremenila vsebina navedenega zahtevka. Prav tako naj bi morala preučiti točnost in primernost dokazov, ki jih je intervenient predložil v prvotnem zahtevku. Drugič, trdita, da prvotni zahtevek ni vseboval zadostnih dokazov o verjetnosti, da bi se damping v primeru izteka ukrepov nadaljeval. Tretjič, trdita, da je Komisija vsekakor napačno menila, da zahtevek za zbirni pregled vsebuje zadostne dokaze o taki verjetnosti.
28 Splošno sodišče meni, da je primerno najprej preučiti trditev tožečih strank, ki se nanaša na zadostnost dokazov iz prvotnega zahtevka glede na pravna merila, ki se uporabljajo za zahtevke za pregled zaradi izteka ukrepov, ki jih na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe vložijo proizvajalci v Uniji ali pa se vložijo v njihovem imenu.
Uvodne ugotovitve o nadzoru Splošnega sodišča in načelih, ki urejajo razlago osnovne uredbe
29 Na področju skupne trgovinske politike in predvsem ukrepov trgovinske zaščite iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da imajo institucije Unije široko diskrecijsko pravico zaradi zapletenosti gospodarskih in političnih razmer, ki jih morajo preučiti, tako da mora biti sodni nadzor te široke diskrecijske pravice omejen na preverjanje, ali so bila spoštovana postopkovna pravila, ali je bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje, ali ni obstajala očitna napaka pri presoji tega dejanskega stanja oziroma ali niso bila zlorabljena pooblastila (glej v tem smislu sodbo z dne 20. januarja 2022, Komisija/Hubei Xinyegang Special Tube, C‑891/19 P, EU:C:2022:38, točki 35 in 36 ter navedena sodna praksa).
30 V tem kontekstu nadzor Splošnega sodišča nad dokazi, s katerimi institucije Unije utemeljujejo svoje ugotovitve, ne pomeni nove presoje dejanskega stanja, ki nadomešča presojo institucij. Ta nadzor ne posega v široko diskrecijsko pravico navedenih institucij na področju trgovinske politike, temveč je omejen na ugotovitev, ali je s temi dokazi mogoče utemeljiti ugotovitve, do katerih so te institucije prišle. Zato mora Splošno sodišče preveriti ne le vsebinsko pravilnost navedenih dokazov, njihovo zanesljivost in doslednost, ampak tudi, ali ti dokazi vsebujejo vse upoštevne podatke, ki jih je treba upoštevati pri presoji zapletenega položaja, in ali lahko utemeljijo iz njih izvedene sklepe (glej sodbi z dne 14. decembra 2017, EBMA/Giant (China), C‑61/16 P, EU:C:2017:968, točka 69 in navedena sodna praksa, in z dne 20. januarja 2022, Komisija/Hubei Xinyegang Special Tube, C‑891/19 P, EU:C:2022:38, točka 37 in navedena sodna praksa).
31 Vendar Splošno sodišče v zvezi s pravnimi vprašanji opravi celovit nadzor, kar vključuje razlago pravnih določb, ki jo je treba podati na podlagi objektivnih elementov, in preveri, ali so pogoji za uporabo take določbe izpolnjeni ali ne (glej v tem smislu sodbi z dne 11. julija 1985, Remia in drugi/Komisija, 42/84, EU:C:1985:327, točka 34, in z dne 9. novembra 2022, Kambodža in CRF/Komisija, T‑246/19, EU:T:2022:694, točka 45).
32 V zvezi s tem primarnost mednarodnih sporazumov, ki jih sklene Unija, v razmerju do besedil sekundarne zakonodaje Unije narekuje, da je treba ta besedila razlagati čim bolj v skladu s temi sporazumi (glej sodbi z dne 20. januarja 2022, Komisija/Hubei Xinyegang Special Tube, C‑891/19 P, EU:C:2022:38, točka 31 in navedena sodna praksa, in z dne 12. maja 2022, Komisija/Hansol Paper, C‑260/20 P, EU:C:2022:370, točka 82 in navedena sodna praksa).
33 V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča mora sodišče Unije, kadar je bil namen Unije izvršiti posebno obveznost, ki jo je prevzela v okviru sporazumov Svetovne trgovinske organizacije (STO), ali kadar akt Unije izrecno napotuje na posamične določbe sporazumov STO, preveriti zakonitost zadevnega akta Unije glede na pravila STO (sodba z dne 23. novembra 1999, Portugalska/Svet, C‑149/96, EU:C:1999:574, točka 49; z dne 9. januarja 2003, Petrotub in Republica/Svet, C‑76/00 P, EU:C:2003:4, točka 54, in z dne 27. septembra 2007, Ikea Wholesale, C‑351/04, EU:C:2007:547, točka 30), kar pomeni, da je treba upoštevati razlago različnih določb tega sporazuma, ki jo je sprejel Organ STO za reševanje sporov (glej v tem smislu sodbi z dne 20. januarja 2022, Komisija/Hubei Xinyegang Special Tube, C‑891/19 P, EU:C:2022:38, točki 32 in 33 in navedena sodna praksa, ter z dne 28. aprila 2022, Yieh United Steel/Komisija, C‑79/20 P, EU:C:2022:305, točka 102 in navedena sodna praksa).
34 Iz uvodnih izjav 2 in 3 osnovne uredbe je tako razvidno, da je njen namen, med drugim, da se pravila Sporazuma o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini iz leta 1994 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 21, str. 189, v nadaljevanju: protidampinški sporazum), med katerimi so zlasti tista v zvezi s trajanjem in pregledom protidampinških ukrepov, v največji možni meri odrazijo v zakonodaji Unije, da se zagotovi primerno in transparentno izvajanje navedenih pravil. V uvodni izjavi 4 osnovne uredbe je dodano, da je bistvenega pomena, da Unija z namenom ohranitve ravnotežja pravic in obveznosti, ki jih vzpostavlja Splošni sporazum o tarifah in trgovini (GATT) iz leta 1994, upošteva, kako navedena pravila interpretirajo glavni trgovinski partnerji Unije.
35 Natančneje, Unija je s členom 11(2) osnovne uredbe poskušala izpolniti posebne obveznosti, ki jih nalaga člen 11.3 protidampinškega sporazuma (glej sodbo z dne 24. septembra 2008, Reliance Industries/Svet in Komisija, T‑45/06, EU:T:2008:398, točka 90 in navedena sodna praksa).
36 Člen 5 osnovne uredbe pa v bistvu pomeni prenos členov od 5.1 do 5.9 in člena 6.1.3 protidampinškega sporazuma v pravo Unije ter ga je treba v največji možni meri razlagati ob upoštevanju teh členov in njihove razlage s strani Organa STO za reševanje sporov (glej v tem smislu sodbi z dne 11. julija 2017, Viraj Profiles/Svet, T‑67/14, neobjavljena, EU:T:2017:481, točka 90, in z dne 15. decembra 2016, Gul Ahmed Textile Mills/Svet, T‑199/04 RENV, neobjavljena, EU:T:2016:740, točka 90).
37 Ob upoštevanju teh načel je treba preveriti, ali je Komisija pregled začela v skladu s pravnimi merili, ki se uporabljajo za zahtevke za pregled zaradi izteka ukrepov, ki jih vložijo proizvajalci v Uniji ali pa se vložijo v njihovem imenu, na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe.
Zadostnost dokazov iz prvotnega zahtevka glede na pravna merila, ki se uporabljajo za zahtevke za pregled zaradi izteka ukrepov
38 Po mnenju tožečih strank je treba zadostnost dokazov, s katerimi je mogoče potrditi, da bi konec ukrepov verjetno imel za posledico nadaljevanje ali ponovno pojavljanje dampinga ali škode, v skladu s členom 11(2), četrti pododstavek, osnovne uredbe v povezavi z drugim pododstavkom istega člena presojati glede na dokaze iz zahtevka za pregled, vloženega „najpozneje tri mesece pred koncem petletnega obdobja“, po katerem se protidampinški ukrepi iztečejo (v nadaljevanju: zakonski rok).
39 Zbirna različica zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov, vloženega po zakonskem roku in v treh mesecih pred koncem petletnega obdobja, naj ne bi bila veljavna podlaga, saj nobena določba osnovne uredbe ne omogoča predložitve novih dokazov po zakonskem roku, da bi se zapolnilo ali odpravilo pomanjkanje zadostnih dokazov ob vložitvi zahtevka za pregled v navedenem roku.
40 Odločitve o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov naj torej ne bi bilo mogoče upravičiti z novimi trditvami ali dokazi, ki ob vložitvi zahtevka za pregled v zakonskem roku niso obstajali. V treh mesecih pred koncem petletnega obdobja se lahko zahtevajo ali vložijo le razjasnitve in pojasnila, na podlagi katerih je mogoče razumeti ali popraviti dokaze, ki so že bili predloženi v navedenem roku, ali potrditi njihovo zadostnost.
41 Po mnenju tožečih strank je treba v zvezi s tem razlikovati med začetkom prvotne preiskave, ki je urejen zlasti s členom 5(9) osnovne uredbe in za katerega ne velja noben rok, v katerem je treba vložiti pritožbo, ki vsebuje zadostne dokaze, in začetkom pregleda zaradi izteka ukrepov na podlagi člena 11(2) navedene uredbe, za katerega je potrebno zahtevek za pregled, ki vsebuje dovolj dokazov, vložiti v zakonskem roku. Člen 11(5) te uredbe naj bi poleg tega za postopke pregleda zaradi izteka ukrepov izključeval uporabo člena 5(9) navedene uredbe.
42 Tožeči stranki dodajata, da se na podlagi člena 11(5) osnovne uredbe člen 5(3) navedene uredbe uporablja za preglede zaradi izteka ukrepov, tako da mora Komisija preveriti točnost in primernost dokazov iz prvotnega zahtevka.
43 Vendar tožeči stranki prav tako trdita, da iz sodne prakse STO izhaja, da se Komisija ne more sklicevati na merilo začetka prvotne preiskave iz člena 5.3 protidampinškega sporazuma, da bi upoštevala dodatne informacije, predložene zunaj zakonskega roka, saj se to merilo ne uporablja za pregled zaradi izteka ukrepov.
44 Taka razlaga člena 11(2) osnovne uredbe naj bi bila potrjena s sklepom Evropskega varuha človekovih pravic z dne 17. marca 2016 o zaključku preiskave v zvezi s pritožbo 577/2014/MDC o tem, da je Evropska komisija zavrnila dostop do zahtevka za pregled v zvezi z iztekom protidampinških dajatev na uvoz amonijevega nitrata iz Rusije v skladu z Uredbo št. 1225/2009 (v nadaljevanju: sklep Varuha človekovih pravic o pritožbi 577/2014/MDC).
45 V obravnavani zadevi pa naj bi bil le prvotni zahtevek vložen v zakonskem roku, edini dokazi o verjetnosti nadaljevanja dampinga v primeru izteka ukrepov, navedeni v navedenem zahtevku, pa so se nanašali na izračune stopnje dampinga, ki so temeljili na konstruirani normalni vrednosti.
46 Nasprotno naj bi bila na podlagi dodatnih informacij, predloženih 20. avgusta 2019 – kar je skoraj dva meseca po izteku zakonskega roka – ki so vsebovane v zahtevku za zbirni pregled, določena stopnja dampinga, ki temelji na dejanskih domačih cenah v Rusiji. Šlo naj bi torej za nove dokaze, ki so urejeni z različnimi pravnimi določbami in temeljijo na drugačni metodologiji izračuna ter ki naj bi spremenili vsebino dokazov iz prvotnega zahtevka, tako da naj jih Komisija ne bi smela upoštevati.
47 Neobstoj zadostnih dokazov v prvotnem zahtevku naj bi bil poleg tega razviden iz uvodne izjave 23 izpodbijane uredbe, v kateri naj bi bilo v bistvu navedeno, da brez pojasnil, ki jih je intervenient predložil zunaj zakonskega roka, ni bilo zadostnih dokazov, s katerimi bi bilo mogoče upraviči začetek pregleda zaradi izteka ukrepov.
48 Komisija naj bi torej napačno uporabila pravo in storila očitno napako pri presoji, ker je navedla – kot je razvidno zlasti iz uvodne izjave 20 izpodbijane uredbe – da ni upoštevno, da je bil prvotni zahtevek dopolnjen z normalnimi vrednostmi, ki so bile ocenjene na podlagi razpoložljivih informacij o dejanskih domačih cenah v Rusiji, in ker se je odločila začeti pregled zaradi izteka ukrepov „na podlagi zahtevka za zbirni pregled“, saj ta vsebuje nove dokaze, predložene zunaj zakonskega roka. Tako naj bi s tem, da se je odločila začeti navedeni postopek pregleda, čeprav ni bilo zadostnih dokazov o verjetnosti nadaljevanja dampinga, kršila člen 11(2) osnovne uredbe.
49 Komisija trdi, da nobena določba osnovne uredbe njene analize ne omejuje na informacije iz zahtevka za pregled, kot je bil vložen v zakonskem roku. Pogoj glede zadostnosti dokazov bi moral biti izpolnjen šele, ko je sprejeta odločitev o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov. Poleg tega naj se ne bi zahtevalo, da je nadaljevanje dampinga že bilo dokazano.
50 Postopek iz člena 11(2) osnovne uredbe naj bi bil dinamičen proces. Po potrebi naj bi se lahko z zbirno različico zahtevka za pregled, vloženega v treh mesecih pred koncem petletnega obdobja, po katerem se protidampinški ukrepi iztečejo, zahtevek za pregled, ki je bil vložen v zakonskem roku, dopolnil ali pojasnil z dodatnimi informacijami in pojasnili, ki jih predložijo proizvajalci v Uniji na lastno pobudo ali po izmenjavi informacij s Komisijo. Ta zbirna različica naj ne bi mogla nadomestiti zahtevka za ponovni pregled, vloženega v zakonskem roku, niti spremeniti njegove vsebine in naj ne bi mogla pomeniti nove vložitve.
51 V zvezi s tem naj bi se odstavka 3 in 9 člena 5 osnovne uredbe, ki urejata začetek postopka prvotne protidampinške preiskave, na podlagi člena 11(5) navedene uredbe uporabljala za začetek pregledov zaradi izteka ukrepov in naj bi potrjevala razlago, da mora Komisija to, da obstaja dovolj dokazov za to, da bi iztek ukrepov verjetno imel za posledico nadaljevanje ali ponovno pojavljanje škodljivega dampinga, upravičiti ob sprejetju odločitve o začetku takih pregledov, in takrat lahko v ta namen zbere dodatne informacije.
52 Če pa je preverjanje točnosti in primernosti dokazov iz zahtevka za pregled, v smislu člena 5(3) osnovne uredbe, sredstvo za ugotavljanje njihove zadostnosti, naj bi se pravno merilo, ki ga je treba uporabiti, kadar gre za odločitev o primernosti začetka preiskave v zvezi s pregledom, nanašalo zgolj na „zadostnost“ dokazov ob začetku navedenega pregleda, ne pa na njihovo primernost in točnost.
53 Po mnenju Komisije bi vsaka drugačna razlaga omejila njeno možnost, da preuči zadostnost dokazov, kar naj bi bilo potrjeno z odločbo Varuha človekovih pravic o pritožbi 577/2014/MDC, ki jo navajata tožeči stranki.
54 Komisija v pisnem stališču dodaja, da razlike med določbami, ki se uporabljajo za prvotne preiskave, in tistimi, ki se uporabljajo za preglede zaradi izteka ukrepov, vključno z roki, ne pomenijo, da v okviru navedenih pregledov neobstoja zadostnih dokazov v prvotnem zahtevku ni mogoče popraviti z naknadnimi zahtevki Komisije.
55 V obravnavani zadevi naj prvotni zahtevek ne bi bil preučen ločeno, temveč skupaj z dodatnimi informacijami, ki so bile predložene v treh mesecih pred koncem petletnega obdobja in so navedene v zahtevku za zbirni pregled.
56 Izračuni stopnje dampinga, ki so bili opravljeni na podlagi dejanskih cen na ruskem domačem trgu in so navedeni v zahtevku za zbirni pregled, naj bi potrdili in dopolnili bistvene dokaze, ki se nanašajo na primerjavo med konstruirano normalno vrednostjo in izvoznimi cenami iz prvotnega zahtevka, ne da bi se spremenila vsebina trditev iz zadnjenavedenega zahtevka.
57 Tožeči stranki naj bi poleg tega napačno razlagali uvodno izjavo 23 izpodbijane uredbe, ki naj bi jasno določala, da se je pregled začel tako na podlagi prvotnega zahtevka kot na podlagi dodatnih informacij, in naj se ne bi nanašala na vprašanje, ali informacije, navedene v prvotnem zahtevku, zadostujejo za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov.
58 Komisija naj torej ne bi storila napake, ker se je ob sprejetju odločitve o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov oprla na zahtevek za zbirni pregled, da bi ugotovila, da je za to imela dovolj dokazov.
59 Intervenient se v bistvu sklicuje na trditve Komisije.
60 Splošno sodišče bo za potrebe te zadeve preučilo očitke tožečih strank, ki se nanašajo, na prvem mestu, na kršitev pravnih meril, ki se uporabljajo za vsebino zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov, vloženega v zakonskem roku, ter, na drugem mestu, na zadostnost dokazov v prvotnem zahtevku in naravo dodatnih informacij.
– Pravna merila, ki se uporabljajo za vsebino zahtevka za pregled
61 V skladu s členom 11(1) osnovne uredbe se protidampinška dajatev uporablja samo tako dolgo in samo v takem obsegu, kot je treba, da se prepreči damping, ki povzroča škodo.
62 Člen 11(2), prvi pododstavek, osnovne uredbe določa, da protidampinški ukrep preneha veljati pet let po njegovi uvedbi ali pet let od datuma zaključka zadnjega pregleda, ki je obravnaval tako damping kot tudi škodo, razen če je v tem pregledu določeno, da bo po izteku ukrepov verjetno prišlo do nadaljevanja ali do ponovnega pojava dampinga in škode. Tak pregled zaradi izteka ukrepa se začne na pobudo Komisije ali pa na zahtevo, ki jo vložijo proizvajalci v Uniji ali pa se vloži v njihovem imenu, in ukrep ostane v veljavi, dokler ni znan rezultat tega pregleda.
63 Člen 11(2), drugi pododstavek, osnovne uredbe med drugim določa, da se pregled ob izteku ukrepa začne, kadar zahtevek zanj vsebuje dovolj dokazov za to, da bi iztek ukrepov verjetno imel za posledico nadaljevanje ali ponovno pojavljanje dampinga ali škode. Na podlagi četrtega pododstavka navedenega člena imajo proizvajalci v Uniji najpozneje tri mesece pred koncem petletnega obdobja pravico vložiti zahtevek za pregled v skladu z drugim pododstavkom.
64 Kot izhaja iz sodne prakse, navedene v točki 31 zgoraj, Splošno sodišče opravi celovit nadzor v zvezi z razlago določb iz drugega in četrtega pododstavka člena 11(2) osnovne uredbe in v zvezi s preverjanjem, ali so izpolnjeni pogoji za njihovo uporabo.
65 Na prvem mestu, iz dobesedne razlage člena 11(2) osnovne uredbe izhaja, da mora zahtevek za pregled, ki ga morajo vložiti proizvajalci v Uniji ali pa se vloži v njihovem imenu, najpozneje tri mesece pred koncem petletnega obdobja, po katerem se protidampinški ukrepi iztečejo, že vsebovati dovolj dokazov za to, da bi iztek ukrepov verjetno imel za posledico nadaljevanje ali ponovno pojavljanje dampinga in škode.
66 Četrti pododstavek člena 11(2) osnovne uredbe, ki določa zakonski rok, v katerem morajo proizvajalci v Uniji vložiti zahtevek za pregled ali pa se ta vloži v njihovem imenu, namreč izrecno napotuje na drugi pododstavek, v katerem so natančneje določeni pogoji, ki se nanašajo na vsebino navedenega zahtevka, ki omogoča, da se opravi pregled.
67 Ker je iz besedila člena 11(2), četrti pododstavek, osnovne uredbe razvidno, da mora biti zahtevek za pregled, ki ga vložijo proizvajalci v Uniji ali pa se vloži v njihovem imenu najpozneje tri mesece pred koncem petletnega obdobja, v skladu z drugim pododstavkom, mora torej – da se upraviči začetek pregleda – najpozneje do tega datuma vsebovati zadostne dokaze za to, da bi iztek ukrepov verjetno imel za posledico nadaljevanje ali ponovno pojavljanje dampinga in škode.
68 Tako razlago člena 11(2), drugi in četrti pododstavek, osnovne uredbe je sprejel tudi Varuh človekovih pravic v sklepu o pritožbi 577/2014/MDC v zvezi s pravico zainteresirane stranke do dostopa do prvotne različice zahtevka za pregled, ki je bil vložen v zakonskem roku, kot to pravilno navajata tožeči stranki. Varuh človekovih pravic je v tem sklepu pravilno navedel, da predložitev zahtevka, ki vsebuje dovolj dokazov za to, da bi iztek ukrepov verjetno imel za posledico nadaljevanje ali ponovno pojavljanje dampinga in škode, v zakonskem roku pomeni kumulativna pogoja, ki omogočata, da se opravi pregled zaradi izteka ukrepov. Dostop do različice zahteve za pregled, vložene v zakonskem roku, tako zainteresiranim strankam omogoča, da preverijo, ali so v tej fazi postopka pogoji iz tega člena izpolnjeni.
69 Cilja člena 11(2), drugi in četrti pododstavek, osnovne uredbe, da se zagotovi, da dokazi, ki so bili Komisiji predloženi v zakonskem roku, zadostujejo za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga in škode v primeru izteka ukrepov, ni mogoče doseči, če se ti določbi razlagata tako, da imajo proizvajalci v Uniji na voljo dodatne tri mesece po izteku zakonskega roka, da izpolnijo ta pogoj.
70 Uvedba trimesečnega roka pred koncem petletnega obdobja, po katerem se protidampinški ukrepi iztečejo, tako prispeva k temu, da se zagotovi varnost pravnih položajev, saj gospodarskim subjektom na trgu omogoča, da pravočasno ugotovijo, ali se lahko protidampinški ukrepi ohranijo, kar je Komisija potrdila na obravnavi, in da ima zadnjenavedena na voljo dovolj časa, da oceni dokaze iz zahtevka za pregled, ki ga v zakonskem roku vložijo proizvajalci v Uniji ali pa se vloži v njihovem imenu, ter da se prepriča o zadostnosti in upoštevnosti teh dokazov, da se prepreči neupravičeno nadaljevanje protidampinškega ukrepa po izteku predpisanega roka.
71 Na drugem mestu – kot se stranke strinjajo – proizvajalci v Uniji imajo možnost, da po zakonskem roku in v trimesečnem obdobju pred koncem petletnega obdobja na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe predložijo dodatne informacije. Prav tako je treba šteti, kot priznavajo stranke, da taki dokazi ne morejo pomeniti novih trditev, niti nadomestiti zahtevka za pregled, vloženega v zakonskem roku, ali popraviti nezadostnosti v njem navedenih dokazov. Komisija je namreč v dupliki sicer trdila, da razlike med določbami, ki se uporabljajo za prvotne preiskave, in tistimi, ki se uporabljajo za preglede zaradi izteka ukrepov, ne pomenijo, da v okviru navedenih pregledov neobstoja zadostnih dokazov v prvotnem zahtevku ni mogoče popraviti z naknadnimi zahtevki Komisije, vendar je to trditev na obravnavi umaknila.
72 Kot izhaja iz točke 70 zgoraj, trimesečni rok pred iztekom protidampinških ukrepov Komisiji omogoča, da pred odločitvijo, ali naj začne pregled, oceni dokaze iz zahtevka za pregled, kot je bil vložen v zakonskem roku, ter preveri njihovo zadostnost in upoštevnost. V ta namen lahko v treh mesecih pred koncem petletnega obdobja prejme ali zahteva dodatna pojasnila, na podlagi katerih se pripravi zbirna različica zahtevka.
73 Čeprav lahko Komisija – da bi upravičila začetek pregleda na podlagi zahtevka za pregled, ki ga vložijo proizvajalci v Uniji ali pa se vloži v njihovem imenu – upošteva dodatne informacije, ki jih tako predloži proizvajalec v Uniji, se lahko s temi informacijami le dopolnijo ali podkrepijo zadostni dokazi, predloženi v zakonskem roku. Ne morejo pa pomeniti novih trditev ali dokazov niti popraviti nezadostnosti v njih vsebovanih dokazov, ki jo je treba presojati glede na dokaze, predložene v zakonskem roku.
74 Tako Komisija – kot je priznala na obravnavi – neobstoja zadostnih dokazov, ki jih proizvajalci v Uniji predložijo v zakonskem roku, ne more popraviti po uradni dolžnosti na podlagi postopka dopolnitve pri navedenih proizvajalcih v obdobju treh mesecev pred koncem petletnega obdobja.
75 Odločilno vprašanje se torej nanaša tako na informacije, ki jih je Komisija uporabila ob začetku preiskave v zvezi s pregledom na podlagi zahtevka, ki ga vložijo proizvajalci v Uniji ali pa se vloži v njihovem imenu, kot na trenutek, ko je Komisija te informacije prejela, in na obseg, v katerem informacije, prejete v zakonskem roku, pomenijo zadostne dokaze za to, da bi iztek ukrepov verjetno imel za posledico nadaljevanje ali ponovno pojavljanje dampinga in škode.
76 Zato je Komisija napačno menila, da so bili trije meseci neposredno pred koncem petletnega obdobja vključeni v rok, v katerem je mogoče vložiti zahtevek za pregled, ki vsebuje dovolj dokazov, in da bi moral biti pogoj glede zadostnosti dokazov izpolnjen šele, ko je bila sprejeta odločitev o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov.
77 Taka nasprotna razlaga bi členu 11(2) osnovne uredbe odvzela smisel, ker bi pravna obveznost, ki je v njem določena, postala brezpredmetna, in bi bila v nasprotju z namenom postopka pregleda, in sicer, da je zahtevek, ki ga vložijo proizvajalci v Uniji ali pa se vloži v njihovem imenu najpozneje tri mesece pred koncem petletnega obdobja, v skladu z zahtevo po predložitvi zahtevanih dokazov, ki je določena v drugem pododstavku te določbe, na podlagi katerega mora ta zahtevek vsebovati zadostne dokaze o verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga in škode v primeru izteka ukrepov.
78 Sklicevanje Komisije na člen 11(5) osnovne uredbe ne more omajati te ugotovitve.
79 Člen 11(5), prvi pododstavek, osnovne uredbe namreč določa, da se ustrezne določbe te uredbe v zvezi s postopki in vodenjem preiskav, razen tistih, ki se nanašajo na roke, uporabljajo za vsak pregled, ki se opravlja na podlagi, med drugim, odstavka 2 istega člena.
80 Čeprav se ta člen ne sklicuje izrecno na ustrezne določbe, ki naj bi bile predmet obravnavane zadeve, je bilo že razsojeno, da člen 11(5) osnovne uredbe ne vključuje postopkov pregleda vseh določb v zvezi s postopki in vodenjem preiskav, ki se uporabljajo v okviru prvotne preiskave. Člen 11(5) osnovne uredbe uporabo teh določb v postopkih pregleda pogojuje z njihovo relevantnostjo (sodba z dne 11. septembra 2018, Foshan Lihua Ceramic/Komisija, T‑654/16, EU:T:2018:525, točka 37).
81 Tako se postopek pregleda razlikuje od postopka prvotne preiskave, ki je urejen z drugimi določbami osnovne uredbe. Zato je Sodišče že ugotovilo, da se nekatere določbe, ki urejajo prvotno preiskavo, glede na splošno sistematiko in cilje sistema, vzpostavljenega z osnovno uredbo, ne uporabljajo v postopku pregleda (glej v tem smislu sodbo z dne 11. februarja 2010, Hoesch Metals and Alloys, C‑373/08, EU:C:2010:68, točka 77).
82 Na eni strani, Splošno sodišče opozarja, da člen 5(9) osnovne uredbe določa, da kadar je očitno, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek postopka, ga Komisija začne v 45 dneh od datuma vložitve pritožbe in objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije. Kadar so predloženi dokazi nezadostni, je pritožnik o tem obveščen v 45 dneh od datuma vložitve pritožbe pri Komisiji. Komisija informacije o analizi pritožbe državam članicam običajno posreduje v 21 dneh od datuma vložitve pritožbe pri Komisiji.
83 Izraza „[k]adar je očitno, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek postopka“, s katerim se začne člen 5(9) osnovne uredbe, ni mogoče razlagati neodvisno od ostalega dela te določbe, iz besedila katere jasno izhaja, da je njen namen natančneje določiti roke, v katerih mora Komisija začeti postopek prvotne preiskave od datuma vložitve pritožbe, pritožnika obvestiti o odsotnosti preiskave ali državam članicam posredovati informacije o analizi pritožbe.
84 Iz besedila člena 11(5), prvi pododstavek, osnovne uredbe pa izrecno izhaja, da se ostale določbe navedene uredbe, ki se nanašajo na roke, ne uporabljajo za preglede zaradi izteka ukrepov.
85 Ker je člen 5(9) osnovne uredbe določba, ki se nanaša na roke v zvezi s prvotnimi protidampinškimi preiskavami, ga v skladu s členom 11(5) navedene uredbe ni mogoče uporabiti za postopke pregleda zaradi izteka ukrepov, kot pravilno trdita tožeči stranki.
86 Na drugi strani, člen 5(3) osnovne uredbe določa, da „[k]omisija, kolikor je to le mogoče, razišče točnost in primernost v pritožbi dostavljenih dokazov, da ugotovi, ali obstaja dovolj dokazov, da lahko opraviči začetek preiskave“.
87 V zvezi s tem Splošno sodišče navaja, da se člen 5(3) osnovne uredbe nanaša le na preučitev točnosti in primernosti v pritožbi navedenih dokazov, ki jo opravi Komisija, da ugotovi, ali obstaja dovolj dokazov, da lahko upraviči začetek prvotne preiskave, in ne more upravičiti sprožitve postopka dopolnitve po uradni dolžnosti, kadar dokazi, ki so predloženi v zakonskem roku, določenem za zahtevke za pregled zaradi izteka ukrepov, ki jih vložijo proizvajalci v Uniji ali pa se vložijo v njihovem imenu, ne zadostujejo za ugotovitev, da bi iztek ukrepov verjetno imel za posledico nadaljevanje ali ponovno pojavljanje dampinga in škode.
88 Res je – kot pravilno navaja Komisija – da je Sodišče imelo priložnost navesti, da je začetek preiskave, bodisi ob začetku protidampinškega postopka bodisi v okviru pregleda uredbe o uvedbi protidampinških dajatev, vedno pogojen z obstojem zadostnih dokazov o obstoju dampinga in škode, ki iz tega nastane (sodba z dne 7. decembra 1993, Rima Eletrometalurgia/Svet, C‑216/91, EU:C:1993:912, točka 16).
89 Vendar se je ta sodna praksa razvila na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 2423/88 z dne 11. julija 1988 o zaščiti proti dampinškemu ali subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske gospodarske skupnosti (UL 1988, L 209, str. 1), v kateri je določba o začetku pregleda izrecno napotovala na člen, ki se nanaša na začetek prvotne preiskave.
90 Člen 14(2) Uredbe št. 2423/88, ki je v celoti namenjen postopku pregleda, je namreč v zvezi z ureditvijo preiskave napotoval na člen 7 navedene uredbe, ki se je uporabljal v okviru prvotnega postopka. Zakonodajalec Skupnosti je s to izrecno napotitvijo jasno navedel, da je treba glede „prvotne“ preiskave ali „pregleda“ upoštevati ista pravila (sklepni predlogi generalnega pravobranilca P. Légerja v zadevi Komisija/NTN in Koyo Seiko, C‑245/95 P, EU:C:1997:400, točka 81).
91 Uredba št. 2423/88 pa je bila nadomeščena z Uredbo Sveta (ES) št. 3283/94 z dne 22. decembra 1994 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL 1994, L 349, str. 1), v kateri se je besedilo zadevnih določb spremenilo in se nato ohranilo v nespremenjenem stanju do sedanje različice členov 5 in 11 osnovne uredbe, v katerih takega izrecnega sklicevanja ni več.
92 Nič v členu 5(3) osnovne uredbe ne kaže na to, da se v njem določena merila v zvezi z dokazi uporabljajo v drugih postopkih, kot je začetek prvotnih protidampinških preiskav, niti da se merila, opredeljena v tem členu, lahko uporabljajo tudi za iztek ukrepov na podlagi zahtevka za pregled, ki ga vložijo proizvajalci v Uniji ali pa se vloži v njihovem imenu.
93 Komisija prav tako napačno razlaga poročila organov STO, s katerimi se razlaga člen 5.3 protidampinškega sporazuma, katerega besedilo se ujema z besedilom člena 5(3) osnovne uredbe, ko trdi, da iz tega izhaja, da je treba zadostnost dokazov presojati v trenutku, ko se izreče o primernosti začetka preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov, in da lahko upošteva dodatne informacije, predložene zunaj zakonskega roka za to.
94 Analiza iz poročila posebne skupine, naslovljenega „Pakistan – Protidampinški ukrepi za dvoosno usmerjeno polipropilensko folijo iz Združenih arabskih emiratov“, sprejetega 18. januarja 2021 (WT/DS 538/R, odstavek 7.30), se je namreč nanašala na to, kako je treba razlagati člen 5.3 protidampinškega sporazuma v zvezi z začetkom prvotne protidampinške preiskave na podlagi pritožbe. Analiza iz poročila posebne skupine, naslovljenega „Združene države – Pregled zaradi izteka glede jekla, odpornega proti koroziji“, sprejetega 14. avgusta 2003 (WT/DS 244/R, odstavki od 7.27 do 7.39 in 7.45), pa se je nanašala na merila v zvezi z dokazi, določena v členih 5.6 in 11.2 protidampinškega sporazuma, ki se nanašajo na začetek prvotne protidampinške preiskave na pobudo organov – ne da bi bila v ta namen vložena pisna zahteva s strani ali v imenu domače industrije – oziroma na pregled protidampinških ukrepov na pobudo organov ali na zahtevo katere koli zainteresirane strani. Ta vprašanja pa niso predmet tega spora, tako da so trditve Komisije in intervenienta v zvezi s tem brezpredmetne.
95 Poleg tega je bilo v poročilu posebne skupine, naslovljenem „Evropska unija – Metodologija prilagajanja stroškov II (Rusija)“, ki je bilo sprejeto 24. julija 2020 (WT/DS 494/R, odstavka 7.332 in 7.333), izrecno navedeno, da je treba v členu 11.3 protidampinškega sporazuma neobstoj kakršne koli napotitve na člen 5.3 navedenega sporazuma razumeti tako, da pomeni, da se merilo za začetek pregleda zaradi izteka razlikuje od merila, ki se zahteva za začetek prvotne preiskave, in da se merilo iz člena 5.3 navedenega sporazuma ne uporablja za pregled zaradi izteka.
96 Res je, da je Komisija v zvezi s poročilom posebne skupine WT/DS 494/R navedla, da je 28. avgusta 2020 vložila pritožbo, za njo pa je 2. septembra 2020 pritožbo vložila še Ruska federacija. Ker pritožbeni organ trenutno ne more obravnavati teh pritožb, saj v njem še vedno niso zapolnjena vsa mesta, je Komisija na obravnavi trdila, da to poročilo nima veljave precedensa in da za ta spor v bližnji prihodnosti ni mogoče najti pravne rešitve.
97 V zvezi s tem je intervenient na obravnavi trdil, da ni zaželeno, da sodišče Unije odlomek odločbe organa STO prenese kot tak in da ga določi za razlago prava Unije, zlasti kadar so določbe drugače oblikovane in imajo drugačen namen.
98 Ker pa pritožbeni organ ni podal razlage določb protidampinškega sporazuma, na katero bi se sodnik Unije po potrebi lahko oprl pri razlagi določb, katerih besedilo se ujema s pravom Unije, lahko zavezujoča narava odločbe posebne skupine, zoper katero je bila vložena „prazna“ pritožba pri pritožbenem organu, vsekakor temelji le na dokazni moči razlogovanja, na katerem temelji razlaga teh določb s strani organov STO za reševanje sporov.
99 V nasprotju s tem, kar je trdila Komisija, pa ni mogoče začeti „dinamičnega procesa“, katerega del je zahtevanje novih potrebnih pojasnil od proizvajalcev v Uniji, da bi bil ob začetku pregleda zaradi izteka ukrepov izpolnjen pogoj v zvezi z zahtevo po „zadostnih“ dokazih.
100 Določbe prava Unije, ki ustrezajo upoštevnim določbam protidampinškega sporazuma, in sicer odstavkoma 3 in 9 člena 5 osnovne uredbe, se namreč ne uporabljajo za preglede zaradi izteka ukrepov na podlagi zahtevka za pregled, ki ga na podlagi člena 11(2) navedene uredbe vložijo proizvajalci v Uniji ali pa se vloži v njihovem imenu. Splošna sistematika in cilji sistema, vzpostavljenega z navedeno uredbo, nasprotujejo temu, da se Komisija opre na člen 11(5) navedene uredbe, da bi omilila obveznost zagotoviti, da tako vložen zahtevek za pregled v zakonskem roku vsebuje dovolj dokazov za to, da bi po izteku ukrepov verjetno prišlo do nadaljevanja ali do ponovnega pojavljanja dampinga in škode.
101 Splošno sodišče ugotavlja, da objektivna razlika med postopkom pregleda in postopkom prvotne preiskave temelji na dejstvu, da je uvoz, ki je predmet postopka pregleda, tisti, za katerega so bili že uvedeni dokončni protidampinški ukrepi in v zvezi s katerim je bilo načeloma predloženo dovolj dokaznega gradiva za ugotovitev, da bo po izteku ukrepov verjetno prišlo do nadaljevanja ali do ponovnega pojavljanja dampinga in škode. Ko je uvoz predmet prvotne preiskave, pa je namen te preiskave ravno ugotoviti obstoj, stopnjo in učinek vsakega zatrjevanega dampinga (sodbi z dne 27. januarja 2005, Europe Chemi-Con (Deutschland)/Svet, C‑422/02 P, EU:C:2005:56, točka 50, in z dne 28. aprila 2015, CHEMK in KF/Svet, T‑169/12, EU:T:2015:231, točka 60).
102 Tako v preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov na podlagi zahtevka za pregled, ki ga vložijo proizvajalci Unije ali pa se vloži v njihovem imenu, če dokazi, predloženi v zakonskem roku, ne zadostujejo za ugotovitev verjetnosti, da bo po izteku ukrepov verjetno prišlo do nadaljevanja ali do ponovnega pojavljanja dampinga in škode, obstoječi protidampinški ukrep samodejno preneha veljati. Če pa so taki dokazi zadostni in Komisija začne navedeni pregled, se protidampinške dajatve v obdobju preiskave samodejno ohranijo.
103 Iz navedenega izhaja, da je pogoj v zvezi z zadostnostjo dokazov, vsebovanih v zahtevku za pregled, ki ga vložijo proizvajalci v Uniji ali pa se vloži v njihovem imenu, v smislu člena 11(2), drugi pododstavek, osnovne uredbe izpolnjen, kadar so taki dokazi predloženi najpozneje tri mesece pred koncem petletnega obdobja v skladu s četrtim pododstavkom te določbe.
104 Zato je Komisija napačno uporabila pravo, ko je v uvodni izjavi 20 izpodbijane uredbe trdila, da ni pomembno, ali je bil prvotni zahtevek dopolnjen z dodatnimi informacijami, in da je začetek pregleda mogoče upravičiti na podlagi zahtevka za zbirni pregled.
– Zadostnost dokazov v prvotnem zahtevku in narava dodatnih informacij
105 Iz zgornje analize izhaja, da bi v obravnavani zadevi Komisija morala dokazati zadostnost dokazov iz prvotnega zahtevka, vloženega 21. junija 2019. Za to je imela na voljo trimesečni rok, in sicer do 25. septembra 2019, ko naj bi se protidampinški ukrepi iztekli. Dodatne informacije, ki jih je intervenient predložil 20. avgusta 2019 – zunaj zakonskega roka – pa je lahko upoštevala le, če so dopolnile ali podkrepile zadostne dokaze, vključene v prvotni zahtevek, in če ni šlo za nove dokaze ali nove trditve.
106 V zvezi s tem ni sporno, da so dokazi iz prvotnega zahtevka, ki so služili kot podlaga za trditve o nadaljevanju dampinga v primeru izteka ukrepov, temeljili na konstruirani normalni vrednosti, saj se je intervenient skliceval na obstoj posebnih razmer na trgu v Rusiji zaradi usklajenega sporazuma o omejevanju cen in strategije ruske vlade, da določi umetno nizke cene zemeljskega plina, ki je glavna surovina amonijevega nitrata.
107 Poleg tega ni sporno, da so se dokazi, navedeni v dodatnih informacijah iz zahtevka za zbirni pregled, nanašali na normalno vrednost, določeno na podlagi dejanskih cen na ruskem domačem trgu.
108 Splošno sodišče pa navaja, da obstajajo bistvene razlike med dokazi, navedenimi v prvotnem zahtevku za izračun stopenj dampinga, in dokazi, navedenimi v dodatnih informacijah.
109 Kar zadeva prvotni zahtevek, je intervenient namreč uporabil konstruirano normalno vrednost. Skliceval se je na obstoj posebnih razmer na trgu v Rusiji zaradi reguliranih cen na ruskem domačem trgu, tako da v običajnem poteku trgovanja ni bilo zanesljivih podatkov o domačih cenah za Rusijo. V podporo tej trditvi je predložil seznam najvišjih prijavljenih cen za mineralna gnojila, ki jih uporabljajo kmetijski proizvajalci, objavljen 18. aprila 2017, ki je leta 2017 zajemal obdobje štirih mesecev.
110 Intervenient je nato konstruiral normalno vrednost na podlagi stroškov proizvodnje amonijevega nitrata v Rusiji in pred prilagoditvijo cene plina svoje dejanske stroške ocenil na 104,88 ameriških dolarjev (USD) na tono oziroma 6387,19 ruskih rubljev (RUB) na tono. Zaradi umetno nizkih cen plina v Rusiji je upošteval cene plina, dobavljenega Waidhausu v Nemčiji. Ti stroški so bili dodatno prilagojeni, da bi se upoštevali stroški prevoza v višini 6 EUR na tono, prodajni, splošni in administrativni stroški ter povprečna stopnja dobička v višini 8 % in stopnja dobička ZDA v višini 29 %. Po prilagoditvah stroškov plina, prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov ter stopenj dobička je konstruirana normalna vrednost, ki jo je upošteval, za Estonijo in za preostali del Unije znašala 191 EUR na tono ob uporabi 8‑odstotne stopnje dobička oziroma 247 EUR na tono ob uporabi 29‑odstotne stopnje dobička.
111 Stopnje dampinga so bile izračunane s primerjavo konstruiranih normalnih vrednosti in cen pri izvozu v Estonijo, preostali del Unije in Brazilijo, ob upoštevanju povprečnih izvoznih cen v višini 139 EUR na tono za Estonijo, 152 EUR na tono za preostali del Unije in 142 oziroma 143 EUR na tono za Brazilijo. Intervenient je za Unijo – z izjemo Estonije – določil stopnjo dampinga 39 EUR na tono, tako da je uporabil 8‑odstotno stopnjo dobička, in 95 EUR na tono, tako da je uporabil 29‑odstotno stopnjo dobička. Za Estonijo je bil rezultat 52 EUR na tono oziroma 108 EUR na tono.
112 V dodatnih informacijah pa se je intervenient oprl na normalno vrednost, ki temelji na dejanskih cenah na ruskem domačem trgu. Upošteval je seznam komercialnih cen za koledarsko leto 2018 in letno povprečje komercialnih cen neodvisnega strokovnjaka Chem-courier. Uporabil je domačo ceno ruskega amonijevega nitrata v višini 142 EUR na tono oziroma 10.501 RUB na tono, ki je bila prilagojena za stroške prevoza v višini 25 EUR na tono.
113 Stopnja dampinga je bila nato izračunana s primerjavo dejanskih cen na ruskem domačem trgu s cenami izvoza v Unijo, ob upoštevanju povprečne izvozne cene v višini 133 EUR na tono. Intervenient je prišel do stopnje dampinga 9 EUR na tono.
114 Dokazi iz dodatnih informacij torej temeljijo na drugačni metodi izračuna za določitev stopnje dampinga in temeljijo na podatkih, ki so drugačni od tistih iz prvotnega zahtevka.
115 Ti dokazi poleg tega temeljijo na različni pravni podlagi in se nanašajo na drugačne okoliščine.
116 V zvezi s tem iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je določitev normalne vrednosti izdelka ena od bistvenih faz, ki mora omogočiti ugotovitev morebitnega dampinga (sodba z dne 1. oktobra 2014, Svet/Alumina, C‑393/13 P, EU:C:2014:2245, točka 20; glej tudi sodbo z dne 12. maja 2022, Komisija/Hansol Paper, C‑260/20 P, EU:C:2022:370, točka 76 in navedena sodna praksa).
117 Člen 2(1), prvi pododstavek, osnovne uredbe za določitev te normalne vrednosti določa, da ta običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici. Drugi pododstavek te določbe določa, da kadar izvoznik v državi izvoznici ne izdeluje ali ne prodaja podobnega izdelka, se lahko normalna vrednost ugotovi na osnovi cen drugih prodajalcev ali proizvajalcev (sodba z dne 12. maja 2022, Komisija/Hansol Paper, C‑260/20 P, EU:C:2022:370, točka 77; glej tudi sodbo z dne 14. julija 2021, Interpipe Niko Tube in Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant/Komisija, T‑716/19, EU:T:2021:457, točka 56 in navedena sodna praksa).
118 To splošno načelo se pri določitvi normalne vrednosti uporablja prednostno. Sodišče je namreč že razsodilo, da tako iz besedila kot iz sistematike člena 2(1), prvi pododstavek, osnovne uredbe izhaja, da je treba pri določanju normalne vrednosti za določitev normalne vrednosti načeloma prednostno upoštevati ceno, ki se je dejansko plačala ali se plačuje v običajnem poteku trgovanja (glej sodbo z dne 12. maja 2022, Komisija/Hansol Paper, C‑260/20 P, EU:C:2022:370, točka 79 in navedena sodna praksa).
119 Na podlagi člena 2(3), prvi pododstavek, osnovne uredbe je mogoče od uporabe splošnega načela, določenega v členu 2(1) te uredbe, odstopiti le takrat, kadar ni, ali pa ni dovolj, prodaje podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja ali kadar zaradi posebne situacije na trgu taka prodaja ne dovoljuje ustrezne primerjave, pri čemer se normalna vrednost izračuna na osnovi proizvodnih stroškov v državi porekla, h katerim se doda razumen znesek za stroške in za dobiček – in sicer konstruirana normalna vrednost – ali pa na osnovi reprezentativnih izvoznih cen. Ta odstopanja od metode določanja normalne vrednosti na podlagi dejanskih cen so izčrpna (glej sodbo z dne 1. oktobra 2014, Svet/Alumina, C‑393/13 P, EU:C:2014:2245, točki 20 in 21 ter navedena sodna praksa; glej v tem smislu tudi sodbo z dne 12. maja 2022, Komisija/Hansol Paper, C‑260/20 P, EU:C:2022:370, točka 80 in navedena sodna praksa).
120 S členom 2(1), prvi in drugi pododstavek, in členom 2(3), prvi pododstavek, osnovne uredbe je torej vzpostavljena hierarhija metod za določanje normalne vrednosti, ki so navedene v teh določbah. Iz tega sledi, da se položaji, na katere se nanaša vsaka od navedenih metod, ne prekrivajo (sodba z dne 12. maja 2022, Komisija/Hansol Paper, C‑260/20 P, EU:C:2022:370, točka 81).
121 V obravnavani zadevi pa dokazi iz prvotnega zahtevka, ki se nanašajo na konstruirano normalno vrednost, temeljijo na členu 2(3) osnovne uredbe, ki natančneje določa merila za odstopanje od metode določanja normalne vrednosti in podrednih metod za izračun te vrednosti. Ta odstopanja od metode določanja normalne vrednosti na podlagi dejanskih cen so izčrpna. Poleg tega se nanašajo na posebno situacijo, saj je intervenient menil, da izračuni stopnje dampinga ne morejo temeljiti na trgovinskih cenah, ki se dejansko uporabljajo v Rusiji.
122 Vendar dokazi iz dodatnih informacij temeljijo na normalni vrednosti, ki je v skladu z načelom, določenim v členu 2(1) osnovne uredbe.
123 Ker sta pojma normalna vrednost in konstruirana normalna vrednost urejena z različnimi pravnimi določbami in temeljita na drugačni trgovinski metodologiji, ni mogoče trditi, da je mogoče uporabo druge metode izračuna normalne vrednosti v dodatnih informacijah, ki je bistveno drugačna od metode iz prvotnega zahtevka in ki temelji na drugačni zakonski določbi in načelu, opredeliti kot informacijo, katere namen je dopolniti ali podkrepiti dokaze iz prvotnega zahtevka.
124 Poleg tega – v nasprotju s tem, kar je Komisija trdila na obravnavi – za seznam dejanskih cen na ruskem domačem trgu, ki je bil predložen med dodatnimi informacijami, ni mogoče šteti, da je namenjen dopolnitvi cen, navedenih v prvotnem zahtevku. Prvotni zahtevek namreč ni vseboval seznama cen, ki so se dejansko uporabljale na ruskem domačem trgu, za prve štiri mesece leta 2017, temveč seznam najvišjih prijavljenih cen za mineralna gnojila, ki jih uporabljajo kmetijski proizvajalci v Rusiji, kakor je bil objavljen 18. aprila 2017. Ta seznam najvišjih cen poleg tega ni bil namenjen določitvi normalne vrednosti na temelju dejanskih cen, ampak je služil kot podlaga za trditve intervenienta o posebnih razmerah na trgu zaradi strategije ruske vlade, da določi umetno nizke cene.
125 Zato vključitev izračunov stopenj dampinga, ki temeljijo na domnevnih ruskih domačih cenah, v zahtevek za zbirni pregled ne pomeni zgolj pojasnitve dokazov iz prvotnega zahtevka na temelju konstruirane normalne vrednosti. Gre za nove dokaze, ki so bistveno spremenili določitev stopenj dampinga, kot so bile ugotovljene v prvotnem zahtevku, in spremenili njegovo bistveno vsebino. Ker so bili dokazi vloženi po izteku zakonskega roka, se Komisija pri odločanju o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov na podlagi zahtevka za pregled, ki ga je vložil intervenient, nanje ni mogla sklicevati.
126 Komisija je torej napačno uporabila pravo in storila očitno napako pri presoji dejstev, ker je menila – kot je razvidno iz uvodnih izjav 20, 23, 25, 26 in 29 izpodbijane uredbe – da se lahko opre na zahtevek za zbirni pregled, vključno z dokazi iz dodatnih informacij, da bi dokazala zadostnost dokazov za utemeljitev začetka pregleda zaradi izteka ukrepov.
127 Komisija je na obravnavi prvič trdila, da je iz točk 1 in 4.1 obvestila o začetku ter iz uvodne izjave 23 izpodbijane uredbe razvidno, da je že samo prvotni zahtevek vseboval dovolj dokazov za to, da bi iztek ukrepov verjetno imel za posledico nadaljevanje dampinga. Dodala je, da bi lahko začela pregled zaradi izteka ukrepov že samo na podlagi prvotnega zahtevka.
128 Vendar iz obvestila o začetku in izpodbijane uredbe nikakor ni razvidno, da bi menila, da je prvotni zahtevek vseboval dovolj dokazov za to, da bi iztek ukrepov verjetno imel za posledico nadaljevanje dampinga.
129 V uvodni izjavi 23 izpodbijane uredbe je namreč izrecno navedeno, da se je pregled zaradi izteka ukrepa začel na podlagi zahtevka za zbirni pregled, in pojasnjeno, da Komisija meni, da je prvotni zahtevek „vseboval zadostne dokaze, ki so ob upoštevanju pojasnil, ki jih je predložil [intervenient] v skladu s postopkom dopolnitve“, upravičili začetek pregleda zaradi izteka ukrepa.
130 Besedilo uvodne izjave 23 izpodbijane uredbe v drugih jezikovnih različicah – ki ni francoska – kot je angleška različica, v kateri je uporabljen izraz „subject to the clarifications provided by the applicants following the deficiency process to supplement its initial request“, ali nemška različica, v kateri je navedeno „nach Anforderung noch fehlender Informationen“, potrjuje, da je Komisija zahtevala dodatne informacije, da bi se popravile manjkajoče ali pomanjkljive informacije v prvotnem zahtevku.
131 Poleg tega je v uvodni izjavi 25 izpodbijane uredbe pojasnjeno, da „[g]lede dejstva, da se je pregled zaradi izteka ukrepa začel na podlagi [zahtevka za zbirni pregled], ni dvoma“ in da ga je mogoče „[p]otrditi […] z branjem oddelka 4.1 obvestila o začetku, ki vključuje jasne sklice na dokaze, ki izhajajo iz zahtevka za zbirni pregled“. Prav tako je v uvodni izjavi 29 navedene uredbe ponovno potrjeno, da „začetek tega pregleda zaradi izteka ukrepa ne temelji zgolj na informacijah, predloženih v prvotnem zahtevku za pregled z dne 21. junija 2019, temveč tudi na nadaljnjih dokazih, ki jih je [intervenient] dopolnil pred začetkom in so bili vključeni v zahtevek za zbirni pregled“.
132 Poleg tega je Komisija v odgovoru na tožbo in dupliki stalno trdila, da je ugotovila obstoj zadostnih dokazov o verjetnosti dampinga in škode na podlagi zahtevka za zbirni pregled ter da prvotni zahtevek kot tak ni bil preučen ločeno, temveč v povezavi z morebitnimi drugimi dokazi, s katerimi je Komisija razpolagala, vključno z dodatnimi pojasnili intervenienta, tako da „izpodbijana uredba ne obravnava vprašanja, ali informacije, navedene v prvotnem zahtevku, zadostujejo za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov“.
133 Komisija je na obravnavi potrdila, da je dejansko začela pregled na podlagi zahtevka za zbirni pregled. Dodala je, da se je pregled v drugih preiskavah začel na podlagi zahtevka, vloženega v zakonskem roku, in konstruirane normalne vrednosti.
134 V točki 1 obvestila o začetku sta omenjena tudi prvotni zahtevek in zahtevek za zbirni pregled, pri čemer je Komisija pojasnila, da je bil zadnjenavedeni tam označen kot „javna različica zahtevka“. V točki 4.1 obvestila o začetku pa je navedeno, da je intervenient predložil „zadostne dokaze, da ni zanesljivih podatkov o domačih cenah za Rusijo v običajnem poteku trgovanja“, tako da je zadnjenavedeni konstruiral normalno vrednost. Zadostnost dokazov, na katere se sklicuje, se torej nanaša na utemeljitev uporabe konstruirane normalne vrednosti v prvotnem zahtevku, nikakor pa ne pomeni, da je navedeni zahtevek vseboval dovolj dokazov za to, da bi iztek ukrepov verjetno imel za posledico nadaljevanje dampinga v smislu člena 11(2) osnovne uredbe.
135 Zato iz teh ugotovitev izrecno izhaja, da izpodbijane uredbe ni mogoče razumeti, kot da potrjuje, da je prvotni zahtevek vseboval dovolj dokazov za to, da bi iztek ukrepov verjetno imel za posledico nadaljevanje dampinga. Nasprotno, iz izpodbijane uredbe izhaja, da brez pojasnil iz dodatnih informacij, ki jih je intervenient predložil 20. avgusta 2019, Komisija ne bi nujno začela pregleda zaradi izteka ukrepov.
136 Splošno sodišče torej šteje, da zahtevka, ki ga je Komisija naslovila na intervenienta, da bi pridobila dejanske cene na ruskem notranjem trgu za celotno leto 2018, ni mogoče razumeti, kot da je njegov namen dopolniti dokaze iz prvotnega zahtevka, saj ti temeljijo le na izračunih stopenj dampinga, določenih s konstruirano normalno vrednostjo, ampak je bil njegov namen popraviti pomanjkanje informacij.
137 Kot pa izhaja iz zgoraj opravljenih analiz, ni naloga Komisije od proizvajalcev v Uniji, ki so v zakonskem roku vložili zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov, zahtevati, da popravijo morebitno nezadostnost dokazov, ki so v njem navedeni.
138 Komisija ima namreč na voljo trimesečni rok pred iztekom ukrepov, da se prepriča, ali so ti dokazi zadostni, in lahko v zvezi s tem pridobi dodatne informacije, pri čemer pa ne more zapolniti ali odpraviti pomanjkanja zadostnih dokazov v zahtevku, ki je predložen v zakonskem roku, niti manjkajočih oziroma drugače pomanjkljivih dokazov iz navedenega zahtevka nadomestiti z novimi informacijami.
139 Splošno sodišče nikakor ne sme presoje Komisije nadomestiti s svojo presojo zadostnosti dokazov iz prvotnega zahtevka, kot izhaja iz obvestila o začetku postopka in iz izpodbijane uredbe.
140 V skladu s sodno prakso namreč Splošno sodišče ne more nadomestiti razlogov, navedenih v postopku preiskave in v izpodbijani uredbi, z drugimi razlogi, ki so bili prvič navedeni pred njim (glej v tem smislu sodbi z dne 3. septembra 2015, Inuit Tapiriit Kanatami in drugi/Komisija, C‑398/13 P, EU:C:2015:535, točka 22 in navedena sodna praksa, in z dne 1. junija 2017, Changmao Biochemical Engineering/Svet, T‑442/12, EU:T:2017:372, točka 153 in navedena sodna praksa). Presoje Komisije v zvezi s tem, da je prvotni zahtevek vseboval dovolj dokazov o verjetnosti nadaljevanja dampinga v primeru izteka ukrepov, tako da bi se pregled zaradi izteka ukrepa lahko odločila začeti zgolj na tej podlagi, so taki razlogi, ki so bili prvič navedeni pred Splošnim sodiščem.
141 Zato je treba očitke tožečih strank, ki se nanašajo na kršitev člena 11(2) osnovne uredbe, sprejeti.
142 Iz vsega navedenega izhaja, da je treba izpodbijano uredbo razglasiti za nično, ne da bi bilo treba preučiti preostale očitke, ki sta jih navedli tožeči stranki.
Stroški
143 V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Komisija ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi tožečih strank naloži, da nosi svoje stroške in stroške tožečih strank.
144 V skladu s členom 138(3) tega poslovnika intervenient nosi svoje stroške.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (peti razširjeni senat)
razsodilo:
1. Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2100 z dne 15. decembra 2020 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta se razglasi za nično.
2. Evropska komisija nosi svoje stroške ter stroške družb AO Nevinnomysskiy Azot in AO Novomoskovskaya Aktsionernaya Kompania NAK „Azot“.
3. Fertilizers Europe nosi svoje stroške.
Spielmann | Öberg | Mastroianni |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 5. julija 2023.
Podpisi