SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (osmi senat)

z dne 19. maja 2010(*)

„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Mjanmaru – Zamrznitev sredstev – Ničnostna tožba – Pravna podlaga, ki jo sestavljata člena 60 ES in 301 ES – Obveznost obrazložitve – Pravica do obrambe – Pravica do učinkovitega sodnega nadzora – Pravica do spoštovanja lastnine – Sorazmernost“

V zadevi T‑181/08,

Pye Phyo Tay Za, stanujoč v Yangonu (Mjanmar), ki ga zastopajo D. Anderson, QC, M. Lester, barrister, in G. Martin, solicitor,

tožeča stranka,

proti

Svetu Evropske unije, ki ga zastopata M. Bishop in E. Finnegan, zastopnika,

tožena stranka,

ob intervenciji

Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska, ki so ga sprva zastopali S. Behzadi-Spencer, zastopnica, nato I. Rao, zastopnica, skupaj z D. Beardom, barrister,

in

Evropske komisije, ki jo zastopajo A. Bordes, P. Aalto in S. Boelaert, zastopniki,

intervenientki,

zaradi predloga za razglasitev ničnosti Uredbe Sveta (ES) št. 194/2008 z dne 25. februarja 2008 o obnovitvi in okrepitvi omejevalnih ukrepov v zvezi z Burmo/Mjanmarom in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 817/2006 (UL L 66, str. 1) v delu, v katerem je ime tožeče stranke navedeno na seznamu oseb, subjektov in organov, za katere se uporablja ta uredba,

SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat),

v sestavi M. E. Martins Ribeiro, predsednica, N. Wahl in A. Dittrich (poročevalec), sodnika,

sodna tajnica: C. Kantza, administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 8. julija 2009

izreka naslednjo

Sodbo

 Dejansko stanje

1        28. oktobra 2006 so bili sprejeti številni omejevalni ukrepi proti Zvezi Mjanmar v Skupnem stališču 96/635/SZVP, ki ga je sprejel Svet na podlagi člena [12 UE] v zvezi z Burmo/Mjanmarom (UL L 287, str. 1), ki je bilo zatem podaljšano in nazadnje spremenjeno s Skupnim stališčem 2003/297/SZVP z dne 28. aprila 2003 v zvezi z Burmo/Mjanmarom (UL L 106, str. 36), ki se je uporabljalo do 29. aprila 2004. Omejevalne ukrepe, ki so bili sprejeti v skladu s Skupnim stališčem 2003/297, je Svet Evropske unije ohranil v Skupnem stališču 2004/423/SZVP z dne 26. aprila 2004, ki obnavlja omejevalne ukrepe proti Burmi/Mjanmaru (UL L 125, str. 61), in so bili podprti s Skupnim stališčem Sveta 2004/730/SZVP z dne 25. oktobra 2004, ki se nanaša na dodatne omejevalne ukrepe v zvezi z Burmo/Mjanmarom in spreminja Skupno stališče 2004/423 (UL L 323, str. 17), ter spremenjeni s Skupnim stališčem 2005/149/SZVP z dne 21. februarja 2005, ki spreminja Skupno stališče 2004/423 (UL L 49, str. 37), ter podaljšani in spremenjeni s Skupnim stališčem Sveta 2005/340/SZVP z dne 25. aprila 2005, ki podaljšuje omejevalne ukrepe proti Burmi/Mjanmaru in spreminja Skupno stališče 2004/423 (UL L 108, str. 88).

2        Glede na politične razmere v Mjanmaru je Svet menil, da je bil upravičen ohraniti omejevalne ukrepe proti Zvezi Mjanmar, in je sprejel Skupno stališče 2006/318/SZVP z dne 27. aprila 2006, ki obnavlja omejevalne ukrepe proti Burmi/Mjanmaru (UL L 116, str. 77). Med drugim je prepovedal tako prodajo in dobavo orožja kakor tudi tehnično pomoč, financiranje in finančne pomoči v zvezi z vojaškimi dejavnostmi ter izvoz opreme, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo. Naložil je tudi zamrznitev sredstev in gospodarskih virov članov vlade Zveze Mjanmar ter vseh z njimi povezanih fizičnih in pravnih oseb, subjektov ali organov in prepovedal potovanja v države članice za člane vlade in fizične osebe, odobritve finančnih posojil ali kreditov za podjetja v državni lasti Zveze Mjanmar ter nakup in povečevanje deleža v teh podjetjih.

3        Glede na to, da se položaj človekovih pravic v Burmi/Mjanmaru ni izboljšal in da ni bilo vidnega napredka v smeri vseobsegajočega procesa demokratizacije, so bili ukrepi, predvideni v Skupnem stališču 2006/318, podaljšani do 30. aprila 2008 s Skupnim stališčem Sveta 2007/248/SZVP z dne 23. aprila 2007, ki obnavlja omejevalne ukrepe proti Burmi/Mjanmaru (UL L 107, str. 8) in prav tako spreminja seznam oseb, subjektov in organov, na katere se ti ukrepi nanašajo.

4        Ob upoštevanju resnosti položaja v Mjanmaru je Svet presodil, da je nujno okrepiti pritisk na vojaški režim, in je sprejel Skupno stališče Sveta 2007/750/SZVP z dne 19. novembra 2007 o spremembi Skupnega stališča 2006/318 (UL L 308, str. 1). Predvsem je sprejel nove omejevalne ukrepe, ki so bili usmerjeni zlati v sektor sečnje lesa, lesne industrije ter pridobivanja kovin ter mineralov in dragih ali poldragih kamnov.

5        Vsi ti omejevalni ukrepi so bili podaljšani do 30. aprila 2009 s Skupnim stališčem Sveta 2008/349/SZVP z dne 29. aprila 2008, ki obnavlja omejevalne ukrepe proti Burmi/Mjanmaru (UL L 116, str. 57) in prav tako spreminja seznam oseb, subjektov in organov, na katere se nanašajo ti omejevalni ukrepi.

6        Člen 5 Skupnega stališča 2006/318, kot je bilo spremenjeno s Skupnim stališčem 2007/750, se nanaša na zamrznitev sredstev in gospodarskih virov. Njegovi odstavki od 1 do 3 določajo:

„1.      Zamrznejo se vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo posameznim članom vlade […] Mjanmara ali so v njihovi lasti ali s katerimi ti razpolagajo ali jih nadzorujejo, in tista, ki pripadajo fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali z njimi povezanim organom, naštetim v Prilogi II, ali so v njihovi lasti ali s katerimi ti razpolagajo ali jih nadzorujejo.

2.       Fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom, navedenim v Prilogi II, je prepovedano neposredno ali posredno dajati na razpolago ali v korist kakršna koli sredstva ali gospodarske vire.

3.      Pristojni organ lahko pod pogoji, ki se mu zdijo primerni, odobri sprostitev določenih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov ali razpolaganje z nekaterimi sredstvi ali gospodarskimi viri, ko ugotovi, da so ta sredstva ali gospodarski viri:

a)      potrebni za zadovoljevanje osnovnih potreb oseb, navedenih v Prilogi II, in njihovih nepreskrbljenih družinskih članov, vključno s plačili za živila, najemninami ali hipotekami, zdravili in zdravstveno oskrbo, davki, zavarovalnimi premijami in pristojbinami za javne storitve;

b)      namenjeni izključno za plačilo zmernih honorarjev in nadomestil za stroške, povezane z zagotavljanjem pravnih storitev;

c)      namenjeni izključno za plačilo pristojbin ali stroškov storitev za rutinsko vodenje ali vzdrževanje zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov;

d)      nujni za kritje izrednih stroškov pod pogojem, da je pristojni organ o razlogih, na podlagi katerih meni, da bi bilo treba izdati posebno dovoljenje, obvestil druge pristojne organe in Komisijo vsaj dva tedna pred izdajo dovoljenja.“

7        Pod naslovom J „Osebe, ki imajo koristi od vladne gospodarske politike in druge osebe, povezane z režimom“ Priloge II k Skupnemu stališču 2006/318, kakor je bilo spremenjeno s Skupnim stališčem 2008/349, so navedeni ime tožeče stranke Pye Phyo Tay Za s podatki za ugotavljanje identitete „sin Tay Za“ (J1c), ime njegovega očeta Tay Za s podatki za ugotavljanje identitete „Generalni direktor, Htoo Trading Co.; Htoo Construction Co.“ (J1a), ime žene njegovega očeta (J1b) in ime njegove stare matere po očetovi strani (J1e).

8        V skladu s členom 9, prvi stavek, Skupnega stališča 2006/318 je slednje predmet stalnega pregleda.

9        Svet je zato, da bi gospodarski subjekti v vseh državah članicah enotno uporabljali v skupnih stališčih predvidene omejevalne ukrepe, ki spadajo v okvir Pogodbe ES, sprejel zakonodajo za izvajanje teh ukrepov v Evropski skupnosti.

10      Uredba Sveta (ES) št. 194/2008 z dne 25. februarja 2008 o obnovitvi in okrepitvi omejevalnih ukrepov v zvezi z Burmo/Mjanmarom in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 817/2006 (UL L 66, str. 1, v nadaljevanju: sporna uredba) je tako določila izvajanje nekaterih omejevalnih ukrepov, določenih v Skupnih stališčih 2006/318 in 2007/750. Ta uredba, ki je bila sprejeta na podlagi členov 60 ES in 301 ES, je v skladu s svojim členom 23 začela veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropske unije, to je 10. marca 2008. Priloge sporne uredbe, ki vsebujejo seznam oseb, subjektov in organov, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi, so bile spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 385/2008 z dne 29. aprila 2008, ki spreminja Uredbo št. 194/2008 (UL L 116, str. 5).

11      Členi od 11 do 14 sporne uredbe se nanašajo na zamrznitev sredstev in gospodarskih virov.

12      Člen 11 sporne uredbe določa:

„1.      Zamrznejo se vsa sredstva in gospodarski viri, ki so v lasti, posesti ali pod nadzorom posameznih članov vlade […] Mjanmara ter z njimi povezanih fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, kot je navedeno v Prilogi VI.

2.      Fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom iz Priloge VI se neposredno ali posredno ali v njihovo korist ne smejo dajati na razpolago nobena sredstva ali gospodarski viri.

[…]“

13      Sporna uredba v členu 13(1) določa, da lahko pristojni organi držav članic pod pogoji, ki se jim zdijo ustrezni, dovolijo sprostitev določenih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov ali dajanje na razpolago določenih sredstev ali gospodarskih virov, potem ko se ugotovi, da so ta sredstva ali gospodarski viri:

„(a)      potrebni za osnovne potrebe oseb iz Priloge VI, in njihovih vzdrževanih družinskih članov, vključno s plačili za živila, najemnine ali hipoteke, zdravila in zdravljenje, davke, zavarovalne premije ter pristojbine za storitve javnih gospodarskih družb;

(b)      namenjeni izključno za plačilo zmernih strokovnih honorarjev in povračilo nastalih izdatkov, povezanih z zagotavljanjem pravnih storitev;

(c)      namenjeni izključno za plačilo pristojbin ali stroškov storitev za redno hranjenje ali vzdrževanje zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov;

(d)      nujni za kritje izrednih stroškov, pod pogojem, da zadevna država članica o razlogih, na podlagi katerih meni, da bi bilo treba odobriti posebno dovoljenje, obvesti vse ostale države članice in Komisijo najmanj dva tedna pred odobritvijo.“

14      Naslov Priloge VI k sporni uredbi, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 385/2008, se glasi „Seznam članov vlade […] Mjanmara ter z njimi povezanih oseb, subjektov in organov iz člena 11“.

15      Pod naslovom J „Osebe, ki imajo koristi od vladne gospodarske politike“ Priloge VI k sporni uredbi, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 385/2008, so vpisani ime tožeče stranke s podatki za ugotavljanje identitete „sin Tay Za“ (J1c), ime njegovega očeta Tay Za s podatki za ugotavljanje identitete „Generalni direktor, Htoo Trading Co.; Htoo Construction Co.“ (J1a), ime žene njegovega očeta (J1b) in ime njegove stare matere po očetu (J1e).

16      Glede načina prenosa podatkov, ki so navedeni v Prilogi VI k sporni uredbi, člen 18(2) navedene uredbe določa objavo obvestila.

17      11. marca 2008 je bilo objavljeno Obvestilo za osebe in subjekte na seznamih iz členov 7, 11 in 15 Uredbe Sveta (ES) št. 194/2008 (UL C 65, str. 12).

18      V tem sporočilu je Svet navedel, da so osebe in subjekti na seznamu iz Priloge VI k sporni uredbi predvsem:

„(a) posamezni člani vlade […] Mjanmara; ali

(b) z njimi povezane fizične ali pravne osebe, subjekti ali organi.“

19      Poleg tega je Svet navedel, da sporna uredba določa „zamrznitev vseh sredstev, drugega finančnega premoženja in gospodarskih virov, ki so v lasti oseb, skupin in subjektov iz Priloge VI, ter prepoved neposrednega ali posrednega dajanja na razpolago kakršnih koli sredstev, drugega finančnega premoženja in gospodarskih virov tem osebam, skupinam in subjektom“.

20      Dalje, Svet je osebe in zadevne subjekte opozoril na možnost, da lahko pri pristojnem organu zadevne države članice vložijo prošnjo za pridobitev dovoljenja za uporabo zamrznjenih sredstev za nujne potrebe ali nekatera plačila v skladu s členom 13 sporne uredbe.

21      Poleg tega je Svet spomnil zadevne osebe in subjekte, da lahko nanj kadar koli naslovijo prošnjo za ponovno obravnavo sklepa, s katerim je bilo njihovo ime dodano ali ohranjeno na zadevnem seznamu, ki ji v podporo lahko priložijo morebitna dokazila, in da se bodo take prošnje obravnavale po njihovem prejemu.

22      Svet je prav tako določil, da v skladu s členom 9 Skupnega stališča 2006/318 te sezname stalno pregleduje.

23      Na koncu je Svet navedel možnost, da se ta sklep izpodbija pred Splošnim sodiščem.

24      Tožeča stranka je bila z omejevalnimi ukrepi prvič prizadeta, ko jih je sprejel Svet s Sklepom 2003/907/SZVP z dne 22. decembra 2003 o izvajanju Skupnega stališča 2003/297 (UL L 340, str. 81) in z Uredbo Komisije (ES) št. 2297/2003 z dne 23. decembra 2003 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2000 o prepovedi prodaje, dobave in izvoza opreme v Burmo/Mjanmar, ki se lahko uporablja za notranjo represijo ali terorizem, in o zamrznitvi sredstev nekaterih oseb, povezanih s pomembnimi državnimi funkcijami v tej državi (UL L 340, str. 37). V skladu s členom 2 Sklepa 2003/907 je ta začel veljati z dnem njegovega sprejetja. Uredba št. 2297/2003 je v skladu s svojim členom 2 začela veljati 25. decembra 2003.

25      Od teh datumov naprej je bila tožeča stranka nenehno predmet omejevalnih ukrepov proti Zvezi Mjanmar.

26      Tožeča stranka je z dopisom z dne 15. maja 2008 od Sveta zahtevala predvsem, da na njen predlog navede dejstva, ki bi upravičevala navedbo njenega imena na seznamu v Prilogi VI k sporni uredbi, in da izbriše njeno ime s tega seznama. Svet je odgovoril z dopisom z dne 26. junija 2008.

 Postopek in predlogi strank

27      Tožeča stranka je 16. maja 2008 v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje vložila to tožbo.

28      Komisija Evropskih skupnosti in Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska sta 11. oziroma 20. avgusta 2008 v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje vložila predlog, naj se jima dovoli intervencija v podporo predlogom Sveta. S sklepom predsednika osmega senata Sodišča prve stopnje z dne 5. novembra 2008 je bilo po opredelitvi strank tema predlogoma za intervencijo ugodeno.

29      Komisija in Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska sta intervencijski vlogi predložila 18. in 19. decembra 2008. Tožeča stranka je s predlogi, ki jih je vložila v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 23. februarja 2009, predstavila svoja stališča o intervencijski vlogi Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska.

30      Sodišče prve stopnje (osmi senat) je po obravnavi poročila sodnika poročevalca odločilo, da začne ustni postopek, in je v okviru ukrepov procesnega vodstva iz člena 64 svojega poslovnika Svet pozvalo, naj predloži dopis z dne 26. junija 2008. Svet je na to zahtevo odgovoril 25. maja 2009.

31      Stranke so na obravnavi 8. julija 2009 ustno podale stališča in odgovorile na vprašanja Sodišča prve stopnje.

32      V tožbi tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        sporno uredbo v celoti ali v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko, razglasi za nično;

–        Svetu naloži plačilo stroškov.

33      Tožeča stranka je na obravnavi predlagala sprejetje prvega od predlogov v zvezi s sprejetjem Uredbe Komisije (ES) št. 353/2009 z dne 28. aprila 2009, ki spreminja Uredbo št. 194/2008 (UL L 108, str. 20) v delu, kjer zadnja nadomešča Prilogo VI k sporni uredbi, ki se nanaša nanjo, pri čemer druge stranke niso nasprotovale temu predlogu. Poleg tega je tožeča stranka v odgovor na vprašanje Splošnega sodišča navedla, da ne zahteva več razglasitve sporne uredbe v celoti, kot je navedla v tožbi, temveč le v delu, ki se nanaša nanjo. Ta predlog, soglasje drugih strank in izjava so bili navedeni v zapisniku obravnave.

34      Svet Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        tožbo zavrne;

–        tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

35      Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska Splošnemu sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

36      Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj tožbo zavrne in tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

 Pravo

1.     Postopkovne posledice spremembe Priloge VI k sporni uredbi na podlagi Uredbe št. 353/2009

37      Po tem, ko je Svet sprejel Skupno stališče 2009/351/SZVP z dne 27. aprila 2008 o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti Burmi/Mjanmaru (UL L 108, str. 54), s katerim je bila spremenjena Priloga II k Skupnemu stališču 2006/318, je bila Priloga VI k sporni uredbi spremenjena z Uredbo št. 353/2009 po vložitvi te tožbe. Tožeča stranka je na obravnavi predlagala sprejetje prvega od predlogov v zvezi s sprejetjem Uredbe št. 353/2009 v delu, v katerem se nanaša nanjo, pri čemer druge stranke temu predlogu niso nasprotovale.

38      V zvezi s tem je treba poudariti, da ta predlog tožeče stranke ne spreminja njenih trditev, navedenih v tožbi, ki merijo na razglasitev ničnosti sporne uredbe v delu, v katerem se nanaša nanjo. Obravnavano zadevo je treba razlikovati od zadeve, ki izhaja iz sodbe Sodišča prve stopnje z dne 23. oktobra 2008 v zadevi People’s Mojahedin Organization of Iran proti Svetu (T‑256/07, ZOdl., str. II‑3019, točke od 45 do 48), na katero se je sklicevala tožeča stranka na obravnavi. V tej zadevi je bila namreč prvotno izpodbijana odločba med postopkom razveljavljena in nadomeščena z drugo odločbo. V obravnavanem primeru sporna uredba, ki jo je tožeča stranka sprva izpodbijala, po vložitvi tožbe ni bila razveljavljena. Nadomeščena je bila zgolj Priloga VI k sporni uredbi, pri čemer niso bili spremenjeni podatki, ki se nanašajo na tožečo stranko. Dejansko so bili podatki, ki se nanašajo na tožečo stranko in so na seznamu Priloge VI k sporni uredbi, pred spremembo na podlagi Uredbe št. 353/2009 povzeti tako, da so bili enaki tistim v Prilogi VI k sporni uredbi, kakor je bila spremenjena. Gre torej še vedno za isti pravni akt, ki je predmet tožbe.

39      Sprejetje Uredbe št. 353/2009 s strani Komisije v času trajanja postopka pomeni dejansko okoliščino, do katere je prišlo med postopkom, pri čemer je tožeča stranka v skladu s členom 48(2) Poslovnika pravilno utemeljila tožbene razloge v podporo svoji tožbi glede te okoliščine.

40      Vsekakor je treba poudariti, da tudi če bi bila sporna uredba v postopku sprejemanja nadomeščena z uredbo z enako vsebino, kar ni podano v tem primeru, bi tožeča stranka lahko prilagodila svoje predloge in tožbene razloge (glej v tem smislu zgoraj v točki 38 navedeno sodbo People’s Mojahedin Organization of Iran proti Svetu, točke od 45 do 48 in navedena sodna praksa).

41      Ugotoviti je torej treba, da se tožba v obravnavanem primeru nanaša na razglasitev ničnosti sporne uredbe, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 353/2009, v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko.

2.     Vsebinska presoja

42      V utemeljitev prvega predloga tožeča stranka najprej zatrjuje, da sporna uredba nima ustrezne pravne podlage. Poleg tega navaja, da Svet ni spoštoval obveznosti obrazložitve, ki jo ima v zvezi s sporno uredbo. Meni tudi, da je Svet kršil njene temeljne pravice in načelo sorazmernosti. V repliki navaja tudi kršitev pravnih načel, ki izhajajo iz kazenskopravne narave ureditve zamrznitve premoženja, zlasti načela domneve nedolžnosti in načela pravne varnosti.

 Tožbeni razlog: neobstoj pravne podlage v sporni uredbi

 Trditve strank

43      Tožeča stranka zatrjuje, da smejo Skupnost in njene institucije ravnati zgolj v okviru svojih pristojnosti, kakor izhajajo iz Pogodbe ES. Po njenem mnenju člena 60 ES in 301 ES ne pomenita zadostne pravne podlage za sprejetje sporne uredbe v delu, v katerem se uporablja za tožečo stranko.

44      Tožeča stranka trdi, da Skupnost nima nobene izrecne pristojnosti za to, da predpiše omejitve pretoka kapitala in plačil. Člena 60 ES in 301 ES sta posebni določbi, ki se izrecno nanašata na položaje, v katerih bi bilo mogoče dokazati, da je ukrep Skupnosti nujen za uresničevanje izvajanja skupne zunanje in varnostne politike.

45      Tožeča stranka dodaja, da člena 60 ES in 301 ES Skupnosti dajeta pristojnost za sprejetje omejevalnih ukrepov za osebe in subjekte, povezane s subjekti ali osebami, ki fizično nadzorujejo vladni aparat tretje države in jim dajejo ekonomsko oporo. Nasprotno te določbe ne omogočajo sprejetja omejevalnih ukrepov, kadar ni zadostne zveze med zadevno osebo ali subjektom in ozemljem ali režimom v tretji državi. Podana mora biti tesna zveza med zadevno osebo in režimom v tej državi.

46      Tožeča stranka zatrjuje, da ni niti član vlade Mjanmara niti oseba, ki je z njo povezana. Tožeča stranka trdi, da nima nobenih koristi od uprave te vlade in ne ovira procesa narodne sprave, spoštovanja človekovih pravic in demokratizacije v Mjanmaru. Dodaja, da nima zadostne zveze z vojaškim režimom v Mjanmaru. Tožeča stranka trdi, da je študent in da nikakor ni bila nikoli vpletena ali vključena v ta vojaški režim.

47      Sodišče je v sodbi z dne 3. septembra 2008 v zadevi Kadi in Al Barakat International Foundation proti Svetu in Komisiji (C-402/05 P in C-415/05 P, ZOdl., str. I-6351, v nadaljevanju: sodba Kadi) odločilo, da člena 60 ES in 301 ES institucijam ne dajeta pristojnosti za zamrznitev sredstev osebam, ki nimajo nobene zveze z režimom v tretji državi. Sprejetje omejevalnih ukrepov za osebe v tretjih državah je upravičeno samo, če so te osebe voditelji teh držav, so s temi osebami povezane ali so pod njihovim nadzorom. Poleg tega ne zadošča, da se zadevni omejevalni ukrepi sprejmejo za posameznike ali subjekte, ki so v tretji državi oziroma so z njo drugače povezani.

48      Dejstvo, da je tožeča stranka sin osebe, ki jo Svet šteje za osebo, ki ima koristi od vojaškega režima v Mjanmaru, še ne pomeni, da ima potrebno zvezo s tem režimom. Tudi dejstvo, da je bila dve leti delničar dveh družb svojega očeta v Singapurju, ne dokazuje, da je imela kake ugodnosti, ki naj bi jih družbe njegovega očeta uživale zaradi vojaškega režima v Mjanmaru. Niti tožeča stranka niti njen oče nista imela nobenih koristi od tega režima.

49      Tožeča stranka prav tako oporeka nujnemu značaju omejevalnih ukrepov, ki so bili sprejeti v skladu s členoma 60 ES in 301 ES. Trdi, da naj ne bi bilo mogoče na podlagi teh določb ugotoviti, kako se lahko „potrebni nujni ukrepi“ štejejo za omejevalne ukrepe, ki veljajo za določeno osebo le zato, ker bi ta oseba lahko imela posredne ali neposredne ugodnosti, ki naj bi jih domnevno uživale družbe njenega očeta. Tožeča stranka trdi, da je pogoj za naložitev finančnih sankcij, da so te nujne ne samo ob upoštevanju splošnega položaja v državi, ampak tudi kot rezultat preučitve posebnega položaja osebe, na katero se zadevni omejevalnimi ukrepi nanašajo (sodba Sodišča prve stopnje z dne 31. januarja 2007 v zadevi Minin proti Komisiji, T‑362/04, ZOdl., str. II-2003, točke od 72 do 74).

50      Končno po mnenju tožeče stranke členov 60 ES in 301 ES ni mogoče razlagati široko, razen če gre za vprašanje razlikovanja med prvim in drugim stebrom Pogodbe EU in v primeru neupoštevanja pravnega pravila, v skladu s katerim je treba pooblastila nadnacionalnih institucij za naložitev sankcij osebam razlagati ozko.

51      Svet je ob podpori Komisije in Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska oporekal navedbam tožeče stranke.

 Presoja Splošnega sodišča

52      Tožeča stranka v okviru prvega tožbenega razloga oporeka, da člena 60 ES in 301 ES pomenita zadostno pravno podlago za sprejetje sporne uredbe. Tožeča stranka v bistvu trdi, da je treba te določbe razlagati ozko, tako da jih ni mogoče uporabiti za sprejetje zadevnih omejevalnih ukrepov za osebe, ki niso povezane z vojaškim režimom v Mjanmaru. Po njenem mnenju zgolj dejstvo, da je sin svojega očeta, ne pomeni zveze s tem režimom v skladu s členoma 60 ES in 301 ES. Poleg tega zamrznitev tega premoženja ne pomeni „potrebnega nujnega ukrepa“ v smislu tega člena.

53      Spomniti je treba, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da mora institucija izbiro pravne podlage za akt utemeljiti z objektivnimi dejstvi, ki jih je mogoče sodno preizkusiti, med katerimi sta zlasti cilj in vsebina akta (glej sodbo Sodišča z dne 23. oktobra 2007 v zadevi Komisija proti Svetu, C‑440/05, ZOdl., str. I-9097, točka 61 in navedena sodna praksa).

54      Prav tako je treba poudariti, da lahko Svet na podlagi člena 60(1) ES v skladu s postopkom, določenim v členu 301 ES, sprejme potrebne nujne ukrepe v zvezi s tretjimi državami glede pretoka kapitala in plačil. Člen 301 ES izrecno predvideva možnost, da Skupnost delno ali v celoti prekine ali omeji gospodarske odnose z eno ali več tretjimi državami.

55      Torej, kot izhaja iz besedila členov 60 ES in 301 ES, morajo biti potrebni nujni ukrepi, o katerih se odloča na podlagi teh določb, sprejeti proti tretji državi.

56      Najprej je torej treba preizkusiti, ali ukrepi v zvezi z zamrznitvijo sredstev in gospodarskih virov tožeče stranke na podlagi sporne uredbe pomenijo ukrep proti tretji državi.

57      Prvič, ugotoviti je treba, da je predmet sporne uredbe obnovitev in okrepitev omejevalnih ukrepov, sprejetih proti Zvezi Mjanmar. Dejansko je iz uvodne izjave 6 sporne uredbe razvidno, da sta v obdobju več kot deset let pred njenim sprejetjem Svet in mednarodna skupnost vedno znova obsojala prakse režima v Mjanmaru, zlasti omejevanje temeljnih pravic, in da so ob upoštevanju dolgotrajnih, neprekinjenih resnih kršitev temeljnih pravic, ki jih izvaja ta režim, omejevalni ukrepi, ki jih je sprejel Svet, nujno potrebni za spodbujanje spoštovanja temeljnih človekovih pravic, s čimer pripomorejo k zaščiti javne morale.

58      Zato je sporna uredba na splošno jasno usmerjena proti tretji državi, in sicer proti Zvezi Mjanmar.

59      V zvezi s tem je treba poudariti, da je obravnavano zadevo treba razlikovati od zadeve, ki izhaja iz zgoraj v točki 47 navedene sodbe Kadi. Dejansko so omejevalni ukrepi, določeni v uredbi, ki je predmet zadnjenavedene zadeve, in sicer v Uredbi Sveta (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani, in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 467/2001 o prepovedi izvoza nekaterega blaga in storitev v Afganistan, o poostritvi prepovedi poletov in podaljšanju zamrznitve sredstev in drugih finančnih virov talibanov iz Afganistana (UL L 139, str. 9), ukrepi, ki so usmerjeni neposredno proti Osami bin Ladnu, mreži Al Kaida ter z njima povezanim posameznikom, in torej njihovo sprejetje ni imelo nobene zveze z vodilnim režimom v tretji državi, zato ne spadajo na področje uporabe členov 60 ES in 301 ES (zgoraj v točki 47 navedena sodba Kadi, točka 167).

60      Drugič, poudariti je treba, da morajo zato, da bi bile izpolnjene zahteve iz členov 60 ES in 301 ES, omejevalni ukrepi, ki konkretno prizadenejo tožečo stranko, in sicer zamrznitev njenih sredstev in gospodarskih virov, pomeniti omejevalne ukrepe proti tretji državi.

61      V zvezi s tem je treba opozoriti, da v skladu s sodno prakso navedba tretje države v smislu členov 60 ES in 301 ES lahko vključuje voditelje take države ter tudi posameznike in subjekte, ki so z njimi povezani oziroma jih ti posredno ali neposredno nadzorujejo (zgoraj v točki 47 navedena sodba Kadi, točka 166). Da bi jih bilo mogoče opredeliti kot povezane z voditelji tretjih držav, mora obstajati zadostna zveza med obravnavanim posameznikom in zadevnim režimom.

62      Tožeča stranka je navedena na seznamu Priloge VI k sporni uredbi, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 353/2009, ki vsebuje imena članov vlade Mjanmara ter oseb, subjektov in organov, povezanih z Mjanmarom. Nesporno je ugotovljeno, da tožeča stranka ni član vlade Mjanmara. Svet jo je torej uvrstil na seznam kot osebo, povezano s to vlado.

63      Iz tega sledi, da je ob upoštevanju sodne prakse, navedene v točki 61 zgoraj, treba preizkusiti, ali obstaja zadostna zveza med tožečo stranko in voditelji v Mjanmaru.

64      V obravnavanem primeru je ime tožeče stranke, ki se pojavi pod naslovom J Priloge VI k sporni uredbi, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 353/2009, dodano osebam, ki imajo koristi od gospodarske politike vlade v Mjanmaru in drugih oseb, povezanih z režimom v tej državi. Tožeča stranka je predstavljena kot sin Tay Za, čigar ime je prav tako na seznamu pod tem naslovom in ki je naveden kot izvršni direktor podjetij Htoo Trading Co. in Htoo Construction Co.

65      Spomniti je treba, da Svet v razlogih za sprejetje sporne uredbe ne zahteva, da med tožečo stranko in vlado v Mjanmaru obstaja neposredna zveza. Svet izhaja iz tega, da je tožeča stranka povezana s tem režimom, ker med njo in tem režimom obstaja posredna zveza. Iz sporne uredbe izhaja, da zveza med tožečo stranko in zadevnim režimom obstaja zaradi položaja, ki ga ima njen oče kot izvršni direktor podjetij Htoo Trading Co. in Htoo Construction Co., od katerih ima tožeča stranka domnevno koristi.

66      Prav tako je treba ugotoviti, da je Svet pravilno ocenil, da je vodje podjetij, ki so pomembni za režim v Mjanmaru, kot je oče tožeče stranke, ki je izvršni direktor podjetij Htoo Trading Co. in Htoo Construction Co., mogoče opredeliti kot osebe, povezane s tem režimom. Dejansko v Mjanmaru poslovne dejavnosti tega podjetja ne morejo uspevati, ne da bi imele koristi od tega režima. Zato obstaja tesna zveza med vodji teh podjetij in vojaškim režimom.

67      Kar zadeva člane družine teh vodij, se domneva, da imajo ti korist od izvajanja funkcije s strani vodij tako, da imajo na koncu prav tako korist od vladne gospodarske politike.

68      Domnevo, v skladu s katero imajo člani družine vodij pomembnih podjetij tretje države prav tako korist od vladne gospodarske politike te države, je mogoče zavrniti, če tožeči stranki uspe dokazati, da nima tesne zveze z vodjo, ki je del njene družine.

69      V zvezi s tem je treba poudariti, da tožeča stranka ni dokazala, da je ločena od svojega očeta tako, da zaradi njegovega položaja kot vodje pomembnih podjetij nima več koristi od gospodarske politike vlade Mjanmara. Tožeča stranka je na obravnavi sicer navedla, da je od trinajstega leta živela z materjo v Singapurju, da ni nikoli delala za očeta in da nima delnic v družbah v Mjanmaru. Vendar pa se ni natančno opredelila glede vira sredstev, ki ji omogočajo, da je delničarka dveh družb svojega očeta, ustanovljenih v Singapurju med letoma 2005 in 2007.

70      Poleg tega v skladu s členom 301 ES ukrep Skupnosti sme biti tak, da lahko pripelje do popolne prekinitve gospodarskih odnosov s tretjo državo. Svet tako sme sprejeti potrebne nujne ukrepe glede pretoka kapitala in plačil za izvedbo takega dejanja v skladu s členom 60 ES. Splošni trgovinski embargo proti tretji državi bi prizadel vse osebe v Mjanmaru, in ne samo tiste, ki imajo koristi od gospodarske politike vojaškega režima v Mjanmaru zaradi osebnega položaja v tej državi. V obravnavanem primeru je treba razsoditi, da omejevalni ukrepi na podlagi usmerjenih in izbranih sankcij, ki prizadenejo določene kategorije oseb, za katere Svet presodi, da so povezane z zadevnim režimom, med katerimi so člani družine vodij pomembnih podjetij iz zadevne tretje države, spadajo na področje uporabe členov 60 ES in 301 ES.

71      Taka razlaga prav tako ustreza skrbi za humanitarni red, ki je neločljivo povezana s splošnimi trgovinskimi embargi. Dejansko lahko institut usmerjenih sankcij v razmerju do oseb, ki so povezane z zadevnim režimom, v primeru splošnega trgovinskega embarga zmanjša trpljenje civilnega prebivalstva prizadete države.

72      Dalje je treba poudariti, da je vključitev članov družine v kategorijo oseb, ki so prizadete z omejevalnimi ukrepi, sprejetimi proti Zvezi Mjanmar, upravičena z upoštevanjem učinkovitosti. Člena 60 ES in 301 ES v delu, v katerem določata pristojnost Skupnosti, da naloži omejevalne gospodarske ukrepe za izvajanje dejavnosti, dogovorjenih v okviru skupne zunanje in varnostne politike, izražata namreč implicitni in osnovni cilj, in sicer omogočiti sprejetje takih ukrepov z učinkovito rabo instrumenta Skupnosti (v točki 47 zgoraj navedena sodba Kadi, točka 226). Vključitev članov družine vodij pomembnih podjetij tako preprečuje obid zadevnih omejevalnih ukrepov s prenosom premoženja teh vodij na člane njihove družine.

73      Glede na navedeno je treba ugotoviti, da v obravnavanem primeru med tožečo stranko in vojaškim režimom v Mjanmaru obstaja zadostna zveza v pomenu iz člena 60 ES in 301 ES. Omejevalni ukrepi, ki konkretno prizadenejo tožečo stranko, se lahko štejejo kot omejevalni ukrepi proti tretji državi.

74      Drugič, pri navedbi tožeče stranke, da zamrznitev sredstev in gospodarskih virov ne pomeni „potrebnega nujnega ukrepa“ v smislu členov 60 ES in 301 ES, se je tožeča stranka sklicevala na zgoraj v točki 49 navedeno sodbo Minin proti Komisiji (točke od 72 do 74), ki se nanaša na omejevalne ukrepe, ki so bili sprejeti proti Liberiji in so konkretno prizadeli Charlesa Taylorja in osebe, povezane z njim. Tožeča stranka trdi, da naložitev finančnih sankcij zahteva ne le, da so nujne glede na splošni položaj v državi, ampak tudi na koncu preverjanja posebnega položaja osebe, prizadete z zadevnimi omejevalnimi ukrepi.

75      V zgoraj v točki 49 navedeni sodbi Minin proti Komisiji Splošno sodišče ni odločalo o pojmu potrebnih nujnih ukrepov v skladu s členoma 60 ES in 301 ES. Splošno sodišče je samo preverilo, ali naložene sankcije pomenijo zadostno zvezo z ozemljem zadevne države ali ureditvijo te države, pri čemer je preučilo, ali so te sankcije, ki prizadenejo osebe, povezane s Charlesom Taylorjem – čeprav so mu že bila odvzeta predsedniška pooblastila v času sprejetja zadevne uredbe v tej zadevi – resnično namenjene popolni ali delni prekinitvi ali omejitvi ekonomskih odnosov s tretjo državo.

76      Vsekakor je treba glede nujnega značaja omejevalnih ukrepov spomniti, da je sporno uredbo Svet sprejel zato, da bi lahko začel izvajati Skupno stališče 2007/750 in Skupno stališče 2006/318.

77      Poleg tega je bil v skladu s sodno prakso zgrajen most med dejanji Skupnosti v zvezi z gospodarskimi ukrepi v skladu s členi 60 ES in 301 ES ter cilji Pogodbe EU na področju zunanjih odnosov, med katerimi je skupna zunanja in varnostna politika (zgoraj v točki 47 navedena sodba Kadi, točka 197). Dejansko sta člena 60 ES in 301 ES določbi, ki izrecno določata, da se lahko ukrep Skupnosti izkaže za nujnega za uresničitev enega od ciljev, posebej dodeljenih Uniji s členom 2 UE, in sicer izvajanje skupne zunanje in varnostne politike.

78      Kar zadeva nujni značaj ukrepov, sprejetih proti Zvezi Mjanmar, ki konkretno prizadenejo tožečo stranko, je treba oceniti, ali omejevalni ukrepi, določeni s sporno uredbo, ne presegajo tega, kar je potrebno za izvajanje Skupnega stališča 2006/318 in Skupnega stališča 2007/750.

79      Ugotoviti je treba, da spadajo ukrepi, ki so sprejeti proti Zvezi Mjanmar in konkretno prizadenejo tožečo stranko, v okvir izvajanja skupnih stališč.

80      Dejansko člen 11 sporne uredbe glede zamrznitev sredstev in gospodarskih virov izvaja člen 5 Skupnega stališča 2006/318, kakor je bilo spremenjeno s Skupnim stališčem 2007/750. Ime tožeče stranke je v Prilogi VI k sporni uredbi, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 353/2009, na katero se nanaša njen člen 11 (glej točke 12, 14 in 15 zgoraj). To sklicevanje ustreza Prilogi II k Skupnemu stališču 2006/318, kakor je bilo spremenjeno s Skupnim stališčem 2009/351, in členu 5 Skupnega stališča 2006/318, kakor je bilo spremenjeno s Skupnim stališčem 2007/750 (glej točki 6 in 7 zgoraj).

81      Kar zadeva nujni značaj omejevalnih ukrepov, sprejetih proti Zvezi Mjanmar, ki konkretno prizadenejo tožečo stranko, ta ni predložila nobenega dokaza za to, da bi bil nujni značaj vprašljiv.

82      Na podlagi navedenega je zato treba ugotoviti, da je omejevalne ukrepe, ki so bili sprejeti proti Zvezi Mjanmar in so konkretno prizadeli tožečo stranko, mogoče šteti kot potrebne nujne ukrepe v smislu členov 60 ES in 301 ES.

83      Posledično je treba ta tožbeni razlog zavrniti.

 Tožbeni razlog: nespoštovanje obveznosti obrazložitve

 Trditve strank

84      Tožeča stranka trdi, da se je Svet pri ukrepu zamrznitve premoženja v svoji prvotni odločbi skliceval na vsak podatek in na vsako listino, vključno z novimi listinami, ki so pripeljali do sprejetja odločbe, na dejstva in dokaze, na katerih ta odločba temelji, in na dejanske in posebne razloge, na podlagi katerih je Svet menil, da morajo ti ukrepi veljati za zadevno stranko.

85      Poleg tega mora Svet v svoje naknadne odločbe o ohranitvi zamrznitve premoženja vključiti elemente, ki upravičujejo to zamrznitev v razmerju do zadevne osebe, in posebne elemente, na podlagi katerih po ponovnem pregledu meni, da je zamrznitev premoženja v razmerju do te osebe še naprej upravičena.

86      Dalje je v primeru, kadar prizadeta stranka nima možnosti biti zaslišana pred sprejetjem prvotne odločbe o zamrznitvi sredstev, spoštovanje obveznosti obrazložitve toliko pomembnejše, ker pomeni edino zagotovilo, ki zadevni osebi omogoča, da učinkovito uveljavi razpoložljiva pravna sredstva za izpodbijanje zakonitosti odločbe.

87      Končno, obrazložitev mora biti posredovana zadevnemu subjektu istočasno z aktom, ki posega v njegov položaj, in neobrazložitve ni mogoče popraviti z dejstvom, da se zadevni subjekt seznani z obrazložitvijo akta med postopkom pred sodiščem, saj ima tožeča stranka na razpolago repliko, da predstavi svoje razloge proti tej obrazložitvi, kar pomeni kršitev pravice do poštenega sojenja in enakopravnosti strank pred sodiščem Unije.

88      Tožeča stranka meni, da Svet v obravnavanem primeru v sporni uredbi ni predstavil niti razlogov, iz katerih je bilo njeno ime navedeno v Prilogi VI k tej uredbi, niti razloga, iz katerega naj bi bila član vlade Mjanmar oziroma oseba, ki je z njo povezana. Podatek za ugotavljanje identitete „sin Tay Za“ ni v pomoč. Ta podatek kažejo zgolj na to, da je tožečo stranko mogoče identificirati s tem, da ima očeta, ki mu je ime Tay Za. Poleg tega Svet ni natančno določil narave koristi, ki naj bi jih imela tožeča stranka ali njen oče od gospodarske politike te države.

89      Tožeča stranka trdi, da bi ji posebno jasni in nujni razlogi ob upoštevanju okoliščin morali biti sporočeni, ker je bil zadevni ukrep zelo strog in je resno kršil njene temeljne pravice. Poleg tega naj nič ne bi omogočalo sklepanja na njeno krivdo ali napačno ravnanje in nič naj ne bi upravičevalo zadevnih ukrepov iz razlogov nacionalne varnosti ali terorizma. Tožeča stranka tudi trdi, da ni imela možnosti biti zaslišana, preden je Svet sprejel zadevni ukrep, tako da bi bilo obvestilo o razlogih Sveta edini način, da bi lahko uporabila svojo pravico do pravnih sredstev.

90      Tožeča stranka trdi, da ji ni bil sporočen noben razlog, ko je bila prvič prizadeta z omejevalnimi ukrepi, ki so bili sprejeti proti Zvezi Mjanmar. Prav tako ji, kar zadeva naknadne ukrepe, niso bili sporočeni razlogi, iz katerih je Svet menil, da je ohranitev njenega imena na seznamu oseb iz Priloge VI k sporni uredbi upravičena.

91      Tožeča stranka navaja, da ni vedela za postopek, ki se je vodil za vpis njenega imena na seznam oseb v Prilogi VI k sporni uredbi, in za dejstva, na katerih je temeljil ta postopek.

92      Svet ob podpori Komisije in Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska oporeka navedbam tožeče stranke.

 Presoja Splošnega sodišča

93      Treba je opozoriti, da je obveznost obrazložitve procesna zahteva, ki jo je treba ločiti od utemeljenosti obrazložitve, pri kateri gre za vsebinsko zakonitost spornega akta in ki mora zadostiti zahtevam sodne prakse.

94      Cilj obveznosti obrazložitve nekega akta, ki posega v položaj, kakor je določeno v členu 253 ES, je, po eni strani, dati zadevni osebi na voljo dovolj podatkov za ugotovitev, ali je akt dobro utemeljen ali vsebuje morebitne napake, na podlagi katerih bi lahko izpodbijala njegovo veljavnost pred sodiščem, in, po drugi strani, zadevni osebi omogočiti izvajanje nadzora nad zakonitostjo omenjenega akta. Obrazložitev je načeloma treba zadevni osebi posredovati hkrati z aktom, s katerim se posega v njen položaj. Neobrazložitve ni mogoče popraviti s tem, da se zadevna oseba z razlogi za akt seznani med postopkom pred sodiščem. Če zadevni osebi ni omogočena pravica do zaslišanja pred sprejetjem prvotnega ukrepa o zamrznitvi sredstev, je treba dodati, da je spoštovanje obveznosti obrazložitve še toliko pomembnejše, saj pomeni edino zagotovilo, ki zadevni osebi, vsaj po sprejetju takega ukrepa, omogoča, da učinkovito uveljavi razpoložljiva pravna sredstva za izpodbijanje navedenega ukrepa (glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 12. decembra 2006 v zadevi Organisation des Modjahedines du peuple d’Iran proti Svetu, T‑228/02, ZOdl., str. II-4665, v nadaljevanju: sodba OMPI, točke od 138 do 140 in navedena sodna praksa).

95      V skladu z ustaljeno sodno prakso mora biti obrazložitev, zahtevana v členu 253 ES, prilagojena naravi zadevnega akta in okoliščinam, v katerih je bil sprejet. Iz nje mora biti jasno in nedvoumno razvidna obrazložitev institucije, ki je zadevni akt sprejela, tako da se zadevne osebe lahko seznanijo z razlogi za sprejeti ukrep in da se pristojnemu sodišču Skupnosti omogoči izvrševanje nadzora zakonitosti. Obveznost obrazložitve je treba presojati glede na okoliščine posameznega primera, zlasti glede na vsebino zadevnega akta, lastnosti podanih razlogov in interes za pojasnitev, ki ga imajo lahko naslovniki ali druge osebe, ki jih ukrep neposredno in posamično zadeva. Ni treba, da se v obrazložitvi podrobno navedejo vsa upoštevna dejstva in dokazi, če se vprašanje, ali obrazložitev izpolnjuje zahteve iz člena 253 ES, ne nanaša le na besedilo tega člena, ampak tudi na njegov okvir in vsa pravna pravila, ki urejajo zadevno področje. Akt, s katerim se posega v položaj, je dovolj obrazložen, če je bil sprejet v okviru, ki ga zadevna oseba pozna in ji omogoča, da razume ukrep, sprejet v zvezi z njo (glej zgoraj v točki 94 navedeno sodbo OMPI, točka 141 in navedena sodna praksa).

96      Glede na to sodno prakso je Svet – razen če nujni razlogi v zvezi z varnostjo Skupnosti in njenih držav članic ali v zvezi z njihovimi mednarodnimi odnosi zahtevajo drugače – dolžan navesti dejstva in dokaze, od katerih je odvisna zakonita utemeljitev njegovega ukrepa, in ugotovitve, ki so ga pripeljale do njegovega sprejetja. V obrazložitvi takega ukrepa je torej treba navesti posebne in konkretne razloge, zakaj Svet meni, da upoštevna pravna ureditev velja za zadevno osebo (glej zgoraj v točki 94 navedeno sodbo OMPI, točki 143 in 148 ter navedena sodna praksa).

97      V obravnavanem primeru je Svet s sprejetjem sporne uredbe obnovil in okrepil omejevalne ukrepe proti Zvezi Mjanmar. V skladu s členom 11(1) te uredbe se zamrznejo vsa sredstva in gospodarski viri, ki so v lasti, posesti ali pod nadzorom posameznih članov vlade Mjanmara ter z njimi povezanih fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, kot je navedeno v Prilogi VI. Poleg tega se v skladu s členom 11(2) te uredbe fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom iz Priloge VI neposredno ali posredno ali v njihovo korist ne smejo dajati na razpolago nobena sredstva ali gospodarski viri.

98      Glede na navedeno je moral Svet upoštevati obveznost obrazložitve in torej predstaviti razloge, na podlagi katerih so ali ostanejo splošni omejevalni ukrepi, sprejeti proti Zvezi Mjanmar, in posebej tisti, ki konkretno prizadenejo tožečo stranko, upravičeni.

99      Prvič, kar zadeva omejevalne ukrepe, ki so bili sprejeti proti Zvezi Mjanmar, Svet na splošno v uvodni izjavi 1 sporne uredbe izraža zaskrbljenost nad pomanjkanjem napredka v smeri demokratizacije in nad nenehnim kršenjem človekovih pravic v Mjanmaru glede na politične razmere v tej državi, ki se nadaljujejo po tem, ko je prvič sprejel omejevalne ukrepe proti tej državi.

100    V uvodni izjavi 2 sporne uredbe Svet spomni, da je Skupno stališče 2006/318 določalo ohranitev omejevalnih ukrepov proti vojaškemu režimu v Mjanmaru in tistim osebam, ki imajo največ koristi zaradi zlorabe vladanja, ter tistim, ki aktivno ovirajo proces narodne sprave, spoštovanja človekovih pravic in demokratizacijo. Svet prav tako dodaja, da omejevalni ukrepi, določeni v tem skupnem stališču, predvsem vključujejo zamrznitev sredstev in gospodarskih virov članov vlade Mjanmara ter z njimi povezanih fizičnih in pravnih oseb, subjektov ali organov.

101    V uvodni izjavi 6 sporne uredbe je Svet določil, da več kot desetletje vedno znova obsoja ukrepe, ki jih izvaja režim v Mjanmaru. Svet je dodal, da omejevalni ukrepi iz sporne uredbe prispevajo k spodbujanju spoštovanja temeljnih človekovih pravic in tako pripomorejo k zaščiti javne morale.

102    Torej je treba šteti, da Svet navaja razloge, zaradi katerih je sprejel in obnovil omejevalne ukrepe proti Zvezi Mjanmar, in je glede tega zadostno obrazložil sporno uredbo.

103    Drugič, kar zadeva omejevalne ukrepe, ki konkretno prizadenejo tožečo stranko, je treba takoj spomniti, da so bile okoliščine, v katerih so bili ti ukrepi vpisani na seznam, tožeči stranki znane. Sporna uredba namreč izvaja Skupno stališče 2006/318, kakor je bilo spremenjeno s Skupnim stališčem 2007/750. Iz tretje in četrte uvodne izjave Skupnega stališča 2006/318 je jasno razvidna obrazložitev Sveta v zvezi s sprejetjem in obnovo omejevalnih ukrepov, ki konkretno prizadenejo osebe, ki imajo koristi od gospodarske politike vlade v Mjanmaru, in člane njihove družine glede na politični položaj v tej državi.

104    V zvezi s tem je treba tudi opozoriti, da je bila tožeča stranka prvič prizadeta z omejevalnimi ukrepi, ki so bili sprejeti proti Zvezi Mjanmar z Uredbo št. 2297/2003, ki je začela veljati decembra 2003. Od tega datuma je bila tožeča stranka nenehno predmet zadevnih omejevalnih ukrepov. Obrazložitev Sveta v zvezi z razširjenim področjem uporabe zadevnih omejevalnih ukrepov na osebe, ki imajo korist od gospodarske politike režima, ki vlada v Zvezi Mjanmar, in člane njihove družine je že bila navedena v tretji uvodni izjavi Skupnega stališča 2003/297/SZVP, ki se je začelo izvajati s to uredbo.

105    Namen sporne uredbe je bil torej le ohranitev omejevalnih ukrepov, ki konkretno prizadenejo tožečo stranko. Ker ni bilo bistvenih sprememb dejstev in dokazov, ki so upravičili navedbo imena tožeče stranke med imeni oseb, ki imajo korist od gospodarske politike vlade Mjanmara, in imeni, ki so z njo povezane, Svetu ni bilo treba izrecno navesti razlogov, iz katerih določeni omejevalni ukrepi, ki so bili sprejeti proti Zvezi Mjanmar, konkretno zadevajo tožečo stranko.

106    Vsekakor je treba navesti, da je tožeča stranka zelo dobro vedela za razloge, iz katerih jo taki omejevalni ukrepi neposredno prizadenejo, saj je v točki 37 tožbe navedla, da lahko obstaja nevarnost, da se obide zamrznitev premoženja njenega očeta z morebitnim prenosom sredstev na druge člane njegove družine.

107    Glede trditev tožeče stranke, da Svet ni natančno določil narave koristi, ki sta jih ona ali njen oče imela od gospodarske politike vlade v Mjanmaru, je treba spomniti, da je ime očeta tožeče stranke Tay Za navedeno na seznamu Priloge VI k sporni uredbi, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 353/2009, v funkciji izvršnega direktorja podjetij Htoo Trading Co. in Htoo Construction Co. Svet je torej v sporni uredbi ugotovil zvezo med očetom tožeče stranke in njegovo funkcijo izvršnega direktorja. Ob upoštevanju te zveze je Svet kot pravno zadostno določil naravo koristi, ki jo ima oče tožeče stranke od gospodarske politike te vlade. Te koristi ima dejansko zaradi funkcije izvršnega direktorja.

108    Iz tega sledi, da je Svet predstavil razloge, iz katerih so določeni omejevalni ukrepi, sprejeti proti Zvezi Mjanmar, konkretno prizadeli tožečo stranko, in je glede tega zadostno obrazložil sporno uredbo.

109    V zvezi s trditvijo tožeče stranke, da ni vedela za postopek, ki se je vodil za vpis njenega imena na seznam oseb v Prilogi VI k sporni uredbi, je treba spomniti, da iz te uredbe izhaja, da je Svet ravnal v skladu s postopkom, določenim v členu 301 ES.

110    Zato na podlagi navedenega Svet ni kršil obveznosti obrazložitve, kot je določena v členu 253 ES.

111    Ta tožbeni razlog je treba torej zavrniti.

 Tožbeni razlog: kršitev nekaterih temeljnih pravic in načela sorazmernosti

112    Tožeča stranka navaja kršitev lastninske pravice, načela sorazmernosti, pravice do poštenega sojenja in pravice do učinkovitega sodnega varstva.

113    Splošno sodišče meni, da je treba tožbene razloge, ki se nanašajo na kršitev procesnih pravic, preizkusiti pred tožbenim razlogom, ki se nanaša na kršitev lastninske pravice in načela sorazmernosti.

 Tožbeni razlog: kršitev pravice do poštenega sojenja

–       Trditve strank

114    Tožeča stranka zatrjuje, da je spoštovanje pravice do obrambe v vseh postopkih, ki so sproženi proti osebi in ki bi lahko privedli do akta, s katerim se posega v položaj posameznika, temeljno pravno načelo, ki ga je treba zagotoviti tudi, kadar ni postopkovne zakonodaje. To načelo zahteva, da morajo imeti naslovniki odločb, s katerimi se znatno posega v njihove interese, možnost učinkovito izraziti svoja stališča.

115    Tožeča stranka trdi, da mora biti oseba, na katero se nanaša sankcija, seznanjena z dokazi in okoliščinami, ki upravičujejo predlagano sankcijo, ob sprejetju prvotne odločbe o zamrznitvi premoženja ali čim prej po njenem sprejetju. Poleg tega tožeča stranka trdi, da ima ta oseba pravico, da se ji da dejanska možnost, da izrazi svoje stališče o teh dokazih in okoliščinah, vključno s posebnimi podatki, ki upravičujejo odločitev o zamrznitvi premoženja in obnovi te zamrznitve. Dodaja, da mora imeti možnost zahtevati takojšnji ponovni preizkus prvotnih ukrepov, da se mora pred sprejetjem nadaljnjih odločb izvesti še ena obravnava in da ji morajo biti sporočeni dokazi.

116    Tožeča stranka trdi, da v obravnavanem primeru ta načela niso bila spoštovana. Enako naj bi bilo v zvezi s prepovedjo vstopa na ozemlje ene od držav članic Unije ali prehoda čez to ozemlje, določeno v Skupnem stališču 2006/318.

117    Tožeča stranka v svoji repliki dodaja, da morajo biti tožene stranke v primeru kazenskega pregona hitro in v celoti obveščene o vrsti obtožnice, materialnih dejstvih v obtožnici in dejanjih, ki se ji očitajo, da bi lahko izvrševale svojo pravico do obrambe.

118    Tožeča stranka trdi, da njena pravica do obrambe v obravnavani zadevi ni bila spoštovana. Dodaja, da sporna uredba ne določa nobenega postopka sporočanja okoliščin, ki upravičujejo vključitev imena zadevne osebe, in ne vsebuje nobene natančne dejanske informacije, ki bi upravičevala odločitev o zamrznitvi premoženja in obnovi tega ukrepa.

119    Svet je ob podpori Komisije in Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska oporekal navedbam tožeče stranke.

–       Presoja Splošnega sodišča

120    S tem tožbenim razlogom tožeča stranka navaja kršitev pravice do obrambe, posebej kršitev pravice do seznanitve s pravnimi in dejanskimi okoliščinami, ki upravičujejo sprejetje omejevalnih ukrepov, in kršitev pravice do učinkovitega uveljavljanja svojega mnenja o teh okoliščinah.

121    V zvezi s tem je treba dodati, da je obravnavano zadevo treba razlikovati od zadeve, ki izhaja iz zgoraj v točki 94 navedene sodbe OMPI. Predmet te zadnje zadeve so bili namreč omejevalni ukrepi, ki so bili sprejeti proti nekaterim osebam in subjektom zaradi boja proti terorizmu. Ti ukrepi se neposredno in individualno (zgoraj v točki 94 navedena sodba OMPI, točka 98) nanašajo na osebe, ki so na seznamu prilog k spornim odločbam, ki ne določajo omejevalnih ukrepov proti tretji državi. Te osebe so bile torej predmet zadevnih omejevalnih ukrepov, ker se je v zvezi z njimi domnevalo, da so kot take bile vključene v teroristične dejavnosti.

122    Nasprotno pa so v tej zadevi osebe in subjekti konkretno prizadeti z omejevalnimi ukrepi, ki jih je Svet sprejel proti tretji državi, in sicer proti Zvezi Mjanmar, zaradi političnega položaja v tej državi. Ti omejevalni ukrepi so usmerjeni proti vojaškemu režimu v Mjanmaru. Namesto splošnega embarga proti tej državi je Svet sprejel usmerjene in izbrane sankcije in je v sporni uredbi individualiziral kategorije oseb in subjektov, ki so konkretno prizadeti s temi omejevalnimi ukrepi, sprejetimi proti Zvezi Mjanmar. V tej zadevi pa niso dejavnosti prizadetih oseb in subjektov tiste, ki upravičujejo zadevne omejevalne ukrepe, ki jih je sprejel Svet, ampak zgolj njihova pripadnost določeni splošni kategoriji oseb in subjektov, ki imajo funkcijo oziroma položaj v državi, na katerega se sankcije nanašajo. Tožeča stranka spada v ta sistem sankcij, saj pripada kategoriji članov družine vodij pomembnih podjetij v Mjanmaru.

123    V tem primeru sankcije, sprejete proti tretji državi, konkretno prizadenejo osebo, pri čemer torej ne gre za postopek, sprožen proti tej osebi v smislu zgoraj v točki 94 navedene sodbe OMPI (točka 91). Postopek, na podlagi katerega so sprejete sankcije proti državi, ki prizadenejo določene kategorije njenih državljanov, za te kategorije oseb ne pomeni postopka, v okviru katerega bi tem osebam kot posameznikom lahko bile naložene sankcije v smislu iste točke zgoraj v točki 94 navedene sodbe OMPI. Ureditev, ki vsebuje sankcije proti tretji državi, prizadene določene kategorije njenih državljanov in ima značaj splošnega zakonodajnega akta, če so zadevne osebe identificirane s svojim imenom. Res je sicer, da se taka ureditev neposredno in posamično nanaša na njih in jim omogoča, da vložijo tožbo. Vendar v zakonodajnem postopku, ki se nanaša na sprejetje sankcij proti tretji državi, s katerimi so prizadete določene kategorije oseb, pravica do obrambe za te osebe ne velja. Pri sprejetju take uredbe osebe nimajo enake pravice do udeležbe, kot če bi bile na koncu individualno prizadete.

124    Ob upoštevanju dejstva, da je predmet sporne uredbe ohranitev omejevalnih ukrepov, ki so že bili sprejeti, predhodno posebno sporočilo o pravnih in dejanskih okoliščinah, ki upravičujejo zadevne omejevalne ukrepe, nikakor ni nujno. V zvezi s tem je treba navesti, da sporna uredba izvaja skupni stališči 2006/318 in 2007/750, ki sta bili objavljeni v Uradnem listu in predstavljata vse pravne in dejanske okoliščine za sprejetje in ohranitev zadevnih omejevalnih ukrepov.

125    Dejansko je iz tretje in četrte uvodne izjave Skupnega stališča 2006/318 jasno razvidna obrazložitev Sveta v zvezi s sprejetjem in ohranitvijo omejevalnih ukrepov, ki konkretno prizadenejo osebe, ki imajo koristi od vladne gospodarske politike v Mjanmaru, in člane njihove družine glede na politični položaj v tej državi. V zvezi s tem je treba tudi opozoriti, da sta imeni tožeče stranke in njenega očeta navedeni v Prilogi II k Skupnemu stališču 2006/318, kakor je bilo spremenjeno s Skupnim stališčem 2009/351, in da ti navedbi imen vsebinsko ustrezata Prilogi VI k sporni uredbi, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 353/2009 (glej točko 80 zgoraj). Poleg tega je treba spomniti, da je obrazložitev Sveta v zvezi z razširitvijo področja uporabe zadevnih omejevalnih ukrepov na osebe, ki imajo korist od politike režima, ki vlada v Zvezi Mjanmar, in na njihove družinske člane tožeči stranki znana od takrat, ko je bila prvič prizadeta z ukrepi, ki so določeni v Uredbi št. 2297/2003, ki je začela veljati decembra 2003 (glej točki 24 in 25 zgoraj). Svet je namreč svojo obrazložitev predstavil v tretji uvodni izjavi Skupnega stališča 2003/297, ki je bilo izvedeno s to uredbo.

126    Ugotoviti je torej treba, da so bile v obravnavanem primeru pravne in dejanske okoliščine tožeči stranki znane, preden je Svet sprejel sporno uredbo.

127    Kar zadeva navedbo tožeče stranke, da je zaslišanje pred sprejetjem sporne uredbe nujno, je tožeča stranka na glavni obravnavi pojasnila, da bi jo Svet moral povabiti, naj poda svoje stališče pred sprejetjem te uredbe.

128    V zvezi s tem je treba ugotoviti, da tožeči stranki nič ni preprečevalo, da ne bi mogla izraziti svojega stališča pred Svetom pred sprejetjem sporne uredbe.

129    Premoženje in gospodarski viri tožeče stranke so bili namreč prvič zamrznjeni v skladu z omejevalnimi ukrepi, določenimi v Uredbi št. 2297/2003, ki je začela veljati decembra 2003. Ta zamrznitev je trajala do sprejetja sporne uredbe, ki dejansko izvaja Skupno stališče 2006/318, kakor je bilo spremenjeno s Skupnim stališčem 2007/750, kjer je v Prilogi II navedeno ime tožeče stranke.

130    Skupna stališča, ki so bila sprejeta na podlagi skupnostnih določb, ki izvajajo zadevne omejevalne ukrepe, so bila časovno omejena. Skupno stališče 2006/318 se je posebej na podlagi svojega člena 10(2) uporabljalo za obdobje 12 mesecev od 30. aprila 2006 naprej. Veljavnost tega skupnega stališča po navadi ni podaljšana za več kot eno leto (glej točki 3 in 5 zgoraj). Poleg tega se je to skupno stališče v skladu s členom 9 Skupnega stališča 2006/318 nenehno preizkušalo, obnavljalo in spreminjalo glede na potrebe. Ob upoštevanju uvodnih izjav, ki upravičujejo omejevalne ukrepe, sprejete proti Zvezi Mjanmar, ki konkretno zadevajo tožečo stranko s skupnimi stališči 2006/318 in 2007/750, za katere je tožeča stranka vedela (glej točki 124 in 125 zgoraj), in glede na politični položaj v Mjanmaru tožeča stranka ne more pričakovati, da bo njeno ime črtano s seznama Priloge II k Skupnemu stališču 2006/318.

131    V takih okoliščinah bi Svet lahko učinkovito upošteval izrecno posredovanje tožeče stranke, tako da bi vključil njeno stališče v svoj periodični pregled ohranjanja imen v Prilogi II k Skupnemu stališču 2006/318. Glede na sporno uredbo, ki dejansko izvaja Skupno stališče 2006/318, kakor je bilo spremenjeno s Skupnim stališčem 2007/750, bi morala Priloga VI k sporni uredbi glede tega tožeče stranke ustrezati Prilogi II k Skupnemu stališču 2006/318 (glej točki od 76 do 80 zgoraj). Glede na navedeno bi tožeča stranka torej lahko podala svoje stališče Svetu samo pred sprejetjem sporne uredbe.

132    Vsekakor je treba poudariti, da v primeru, da ne bi bilo predhodnega zaslišanja, to ne bi vplivalo na zakonitost akta, saj tako zaslišanje ne bi privedlo do drugačnega rezultata (glej v tem smislu sodbi Sodišča z dne 14. februarja 1990 v zadevi Francija proti Komisiji, C‑301/87, Recueil, str. I-307, točka 31, in z dne 8. julija 1999 v zadevi Hercules Chemicals proti Komisiji, C‑51/92 P, Recueil, str. I-4235, točke od 80 do 82). Niti navedbe tožeče stranke v dopisu z dne 15. maja 2008, ki ga je naslovila na Svet, niti pravne in dejanske okoliščine, ki so bile predstavljene v okviru te tožbe, ne pomenijo bistvenega dodatnega podatka, na podlagi katerega bi lahko Svet prišel do drugačne ocene glede političnega položaja v Mjanmaru in posebnega položaja tožeče stranke. Tožeča stranka namreč ne oporeka niti predstavitvi političnega položaja v Mjanmaru v sporni uredbi, niti poklicni funkciji svojega očeta, niti družinski vezi z njim, kot izhaja iz Priloge VI k tej uredbi, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 353/2009. Tožeča stranka prav tako ni dokazala, da je ločena od svojega očeta tako, da ji njegov položaj vodje pomembnih podjetij ne prinaša nobenih koristi (glej točko 69 zgoraj).

133    Še več, upoštevati je treba dejstvo, da je Svet v sporočilu z dne 11. marca 2008, čeprav ob sprejetju sporne uredbe še ni bilo objavljeno, zadevnim osebam in subjektom predstavil možnost, da lahko nanj kadar koli naslovijo prošnjo za ponovni preizkus odločbe, s katero je bilo njihovo ime dodano ali ohranjeno na zadevnem seznamu, in priložijo vse ustrezne dokumente. V obravnavanem primeru je tožeča stranka z dopisom z dne 15. maja 2008 od Sveta zahtevala, da jo seznani z dejstvi, ki bi upravičevala navedbo njenega imena na seznamu v Prilogi VI k sporni uredbi, in da izbriše njeno ime s tega seznama. Svet je odgovoril z dopisom z dne 26. junija 2008, v katerem je navedel razloge za navedbo imena tožeče stranke na tem seznamu.

134    Končno, kar zadeva navedbo tožeče stranke, da ni bila spoštovana pravica do obrambe v zvezi s prepovedjo vstopa na ozemlje države članice Unije ali prehoda čez to ozemlje, ki je določena s Skupnim stališčem 2006/318, je treba spomniti, da taki ukrepi v sporni uredbi niso določeni. Kakor izhaja iz člena 4(1) tega skupnega stališča, mora take ukrepe izvesti država članica, in ne Skupnost. Splošno sodišče tako ni pristojno, da odloči o skupnem stališču, sprejetem na podlagi člena 15 EU.

135    Zato je treba ta tožbeni razlog zavrniti.

 Tožbeni razlog: kršitev pravice do učinkovitega sodnega varstva

–       Trditve strank

136    Tožeča stranka zatrjuje, da mora učinkovit sodni nadzor nad zakonitostjo ukrepa o zamrznitvi premoženja vsebovati presojo dejstev in okoliščin, navedenih za njegovo utemeljitev, ter preverjanje dokazov in informacij, na katerih temelji ta presoja.

137    Po mnenju tožeče stranke sporna uredba ne določa nobenega od teh mehanizmov temeljnega varstva. Tako nobena določba ne predvideva dostopa do sodišča. Možnost vložiti tožbo za razglasitev ničnosti na Splošnem sodišču ni učinkovito pravno sredstvo v tem smislu. Tožeča stranka ocenjuje, da sta nadzor in preučitev temelja razlogov, ki upravičuje njeno vključitev na seznam, nujna. Splošno sodišče mora biti zmožno preveriti, na primer, spoštovanje postopkovnih pravil, obrazložitve, materialne pravilnosti dejstev, morebitne napake pri presoji dejstev in zlorabo pooblastil.

138    Tožeča stranka dodaja, da je ta neobstoj učinkovitega sodnega varstva še dodatno poslabšan s težavami, ki jih ima pri svojih poskusih izpodbijanja prepovedi vstopa na ozemlje države članice Unije in prehoda čez to ozemlje, ki je določena v Skupnem stališču 2006/318.

139    Tožeča stranka trdi, da ji je onemogočena obramba njenih pravic v zvezi z dokazi, ki jo bremenijo, v zadovoljivih pogojih pred sodišči Unije. Splošno sodišče zato ne more nadzirati zakonitosti izpodbijane uredbe, ki se nanaša na tožečo stranko. Po mnenju tožeče stranke ta uredba ne predvideva nobenega postopka, ki bi ji omogočal uveljavljati svoje trditve v zvezi z dokazi v njeno breme.

140    Svet je ob podpori Komisije in Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska oporekal navedbam tožeče stranke.

–       Presoja Splošnega sodišča

141    Treba je opozoriti, da morajo imeti v skladu z ustaljeno sodno prakso posamezniki možnost učinkovitega sodnega varstva pravic, ki izhajajo iz pravnega reda Skupnosti, pri čemer je pravica do takega varstva del splošnih pravnih načel, ki izhajajo iz skupnih ustavnih tradicij držav članic. Ta pravica je opredeljena tudi v členih 6 in 13 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je bila podpisana 4. novembra 1950 v Rimu (v nadaljevanju: EKČP), in potrjena v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, razglašene 7. decembra 2000 v Nici (UL C 364, str. 1) (glej zgoraj v točki 47 navedeno sodbo Kadi, točka 335, in zgoraj v točki 94 navedeno sodbo OMPI, točka 110 in navedena sodna praksa).

142    V nasprotju z navedbami tožeče stranke je pravica do učinkovitega sodnega varstva zagotovljena s pravico zadevnih oseb, da proti sklepu o zamrznitvi njihovih sredstev na Splošnem sodišču vložijo ničnostno tožbo (glej v tem smislu zgoraj v točki 94 navedeno sodbo OMPI, točka 152 in navedena sodna praksa).

143    V zvezi s tem je treba poudariti, da Svet v izpodbijani odločbi ne sme izrecno navesti te možnosti vložitve tožbe. Odkar je ničnostna tožba del splošnega sistema tožb, določenih s Pogodbo ES, ni sporno, da ima tožeča stranka v skladu s pogoji iz te določbe tudi dostop do sodišča. Vsekakor je treba ugotoviti, da je Svet v sporočilu z dne 11. marca 2008 izrecno pritegnil pozornost zadevnih oseb in subjektov k možnosti, da se njegov sklep lahko izpodbija pred Splošnim sodiščem.

144    Kar zadeva obseg nadzora, ki ga izvaja Splošno sodišče, je treba priznati, da ima Svet na voljo široka pooblastila za presojo v zvezi z okoliščinami, ki jih je treba upoštevati pri sprejetju ukrepov ekonomskih sankcij na podlagi členov 60 ES in 301 ES skladno s skupnim stališčem, sprejetim na podlagi skupne zunanje in varnostne politike. Ker sodišče presoje Sveta o dokazih, dejstvih in okoliščinah, ki upravičujejo sprejetje takih ukrepov, ne more nadomestiti z lastno presojo o tem, se mora nadzor Splošnega sodišča pri zakonitosti sklepa o zamrznitvi sredstev omejiti na preverjanje spoštovanja postopkovnih pravil, obrazložitve, materialne pravilnosti dejstev, morebitne napake pri presoji dejstev in zlorabo pooblastil (glej zgoraj v točki 94 navedeno sodbo OMPI, točka 159 in navedena sodna praksa).

145    Učinkovitost takega nadzora pomeni, da je zadevna institucija dolžna spoštovati obveznost obrazložitve (glej točko 95 zgoraj). Kakor je razvidno iz preizkusa tožbenega razloga v zvezi z obveznostjo obrazložitve, je Svet v tem primeru pravno zadostno utemeljil institut zadevnih omejevalnih ukrepov (glej točke od 93 do 111 zgoraj).

146    Končno, kar zadeva trditev tožeče stranke, da je neobstoj učinkovitega sodnega varstva še dodatno poslabšan s težavami, ki jih ima tožeča stranka pri svojih poskusih izpodbijanja prepovedi vstopa na ozemlje države članice Unije in prehoda čez to ozemlje, ki je določena v Skupnem stališču 2006/318, je treba opozoriti, da Splošno sodišče ni pristojno, da odloča o taki prepovedi, tudi če bi se domnevalo, da države članice to prepoved izvajajo, kar v obravnavanem primeru ni bilo dokazano (glej točko 134 zgoraj).

147    Zato je treba ta pritožbeni razlog zavrniti.

 Tožbena razloga: kršitev lastninske pravice in kršitev načela sorazmernosti

148    Glede na povezane trditve stranke v podporo tožbenim razlogom v zvezi s kršitvijo lastninske pravice in kršitvijo načela sorazmernosti je treba ta tožbena razloga preizkusiti skupaj.

–       Trditve strank

149    Tožeča stranka zatrjuje, da je navedba njenega imena v sporni uredbi nesorazmerna kršitev njene lastninske pravice.

150    Tožeča stranka trdi, da zamrznitev premoženja za nedoločeno obdobje pomeni „značilen poseg v nemoteno uživanje lastnine“. Ta omejitev naj v obravnavanem primeru ne bi bila upravičena, saj naj tožeča stranka ne bi bila povezana z režimom na oblasti in njen oče naj se ne bi poskušal izogniti zamrznitvi njegovega lastnega premoženja s prenosom sredstev na druge člane družine.

151    Tožeča stranka trdi, da je tudi ta kršitev nesorazmerna, saj so posledice zamrznitve njenega premoženja „široke“ in „resne“. Po njenem mnenju sporna uredba določa zamrznitev vseh njenih sredstev ter vseh razpoložljivih sredstev in gospodarskih virov.

152    Učinki sporne uredbe so še očitnejši v kombinaciji s prepovedjo vstopa na ozemlje vseh držav članic ali potovanja čez to ozemlje, določeno v Skupnem stališču 2006/318.

153    V repliki tožeča stranka trdi, da je za presojo sorazmernosti zadevnih omejevalnih ukrepov treba postopke, ki se uporabijo, obravnavati s splošnega vidika. Kljub mehanizmu periodičnega preizkušanja zadevnih omejevalnih ukrepov in kljub določbi, ki omogoča sprostitev sredstev za osnovne potrebe, je zadevni ukrep neupravičena omejitev lastninske pravice.

154    Kar zadeva periodičen preizkus v konkretnem položaju, tožeča stranka trdi, da s tem ne bo nikoli dosežena odprava omejevalnih ukrepov, ki veljajo zanjo, saj nikoli ne bo mogoče spremeniti dejstva, da je „sin svojega očeta“.

155    Svet je ob podpori Komisije in Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska oporekal navedbam tožeče stranke.

–       Presoja Splošnega sodišča

156    V skladu z ustaljeno sodno prakso se lastninska pravica, ki jo uzakonjata zlasti člen 6(2) ES in člen 1 Dodatnega protokola št. 1 k EKČP in je ponovno potrjena v členu 17(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, uvršča med splošna načela prava Skupnosti. Vendar to načelo ni absolutno in ga je treba obravnavati glede na vlogo, ki jo ima v družbi. Posledično je mogoče izvrševanje lastninske pravice omejiti pod pogojem, da te omejitve dejansko ustrezajo ciljem v splošnem interesu, ki jim Skupnost sledi, in glede na želene cilje ne pomenijo nesorazmernega in nedopustnega ukrepa, ki bi ogrožal samo bistvo tako zagotovljene pravice (glej zgoraj v točki 47 navedeno sodbo Kadi, točki 355 in 356 ter navedena sodna praksa).

157    Poudariti je treba, da tudi če se za ukrep zamrznitve premoženja tožeče stranke, ki je varstveni ukrep, ne šteje, kot da se ji odvzame lastnina, ta ukrep vsebuje omejitev izvrševanja lastninske pravice tožeče stranke. To omejitev je treba opredeliti kot znatno glede na splošni pomen ukrepa zamrznitve in glede na dejstvo, da velja na podlagi Uredbe št. 2297/2003 od decembra 2003 naprej (glej točko 24 zgoraj).

158    Postavi se torej vprašanje, ali je ta omejitev izvrševanja lastninske pravice tožeče stranke lahko upravičena.

159    V skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice mora v zvezi s tem obstajati primeren odnos sorazmernosti med uporabljenimi sredstvi in želenim ciljem. Preučiti je torej treba, ali je bilo ohranjeno ravnotežje med zahtevami splošnega interesa in interesa zadevnih posameznikov. Ob tem je treba zakonodajalcu priznati široko diskrecijsko pravico pri izbiri načinov izvajanja in pri presoji, ali je mogoče posledice utemeljiti s ciljem zadevne zakonodaje v splošnem interesu (zgoraj v točki 47 navedena sodba Kadi, točka 360; glej tudi sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 30. avgusta 2007 v zadevi J. A. Pye (Oxford) Ltd in J. A. Pye (Oxford) Land Ltd proti Združenemu kraljestvu, še neobjavljena v Recueil des arrêts et décisions, točki 55 in 75).

160    Poleg tega je treba poudariti, da je pomen ciljev uredbe, ki določa sankcije, lahko tak, da upravičuje morebitne negativne posledice, tudi razmeroma hude za nekatere zadevne osebe, vključno z osebami, ki niti najmanj niso odgovorne za položaj, zaradi katerega je bilo treba sprejeti zadevne ukrepe, vendar jih ti ukrepi prizadenejo zlasti v njihovi lastninski pravici (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 30. julija 1996 v zadevi Bosphorus, C‑84/95, Recueil, str. I-3953, točki 22 in 23, in sodbo Sodišča prve stopnje z dne 12. julija 2006 v zadevi Hassan proti Svetu in Komisiji, T‑49/04, neobjavljena v ZOdl., točki 99 in 100; glej tudi sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 30. junija 2005 v zadevi Bosphorus Hava Yolları Turizm ve Ticaret Anonim Şirketi proti Irski, Recueil des arrêts et décisions, 2005-VI, točki 166 in 167).

161    V obravnavani zadevi je iz uvodne izjave 6 sporne uredbe razvidno, da je namen te uredbe ob upoštevanju dolgotrajnih, neprekinjenih resnih kršitev temeljnih pravic, ki jih izvaja vojaški režim v Mjanmaru, prispevati k obnovi in okrepitvi omejevalnih ukrepov, sprejetih proti Zvezi Mjanmar, spodbujati spoštovanje temeljnih človekovih pravic in tako pripomoči k zaščiti javne morale.

162    Svet pravilno trdi, da je cilj v splošnem interesu, ki mu sledi sporna uredba, temeljnega pomena za mednarodno skupnost. Kot je Svet prav tako poudaril v odgovoru na tožbo, je treba spomniti, da so Evropska unija, tretje države in mednarodne organizacije pred številnimi leti začele na različne načine izvajati pritisk na režim v Mjanmaru in na osebe, ki so povezane s tem režimom, zato da bi se izboljšal politični položaj v tej državi.

163    Ob upoštevanju pomena takega cilja v splošnem interesu zamrznitev vseh sredstev in gospodarskih virov članov vlade v Mjanmaru in z njimi povezanih oseb ne more biti neprimerna ali nesorazmerna (glej v tem smislu zgoraj v točki 160 navedeno sodbo Bosphorus, točka 26, in zgoraj v točki 160 navedeno sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice Bosphorus Hava Yolları Turizm ve Ticaret Anonim Şirketi proti Irski, točka 167).

164    Prav tako je treba poudariti, da je bilo v sporni uredbi ohranjeno ravnotežje med zahtevami v splošnem interesu in tistimi v interesu tožeče stranke.

165    Dejansko v skladu s členom 13(1) sporne uredbe pristojni organi držav članic lahko dovolijo sprostitev določenih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov. Ta izjema se nanaša na gospodarska sredstva ali vire, ki so potrebni za osnovne potrebe oseb, namenjeni za plačilo zmernih strokovnih honorarjev in povračilo nastalih izdatkov, povezanih z zagotavljanjem pravnih storitev, in za plačilo pristojbin ali stroškov storitev za redno hranjenje ali vzdrževanje zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov ter nujni za kritje izrednih stroškov.

166    Poleg tega je treba poudariti, da Svet v skladu s členom 9 Skupnega stališča 2006/318 stalno pregleduje omejevalne ukrepe, sprejete proti Zvezi Mjanmar. Tak pregled vključuje tudi ohranitev oseb, katerih imena so navedena na seznamu iz Priloge II k temu skupnemu stališču. Svet je v sporočilu z dne 11. marca 2008 določil, da lahko zadevne osebe in subjekti na Svet kadar koli naslovijo prošnjo za ponovni preizkus sklepa, s katerim je bilo njihovo ime dodano ali ohranjeno na seznamu.

167    Kar zadeva trditev tožeče stranke, da tak posamični pregled ne vodi do odprave omejevalnih ukrepov, ki so sprejeti proti njej, ker ne more spremeniti dejstva „da je sin svojega očeta“, je treba upoštevati, da rezultat ponovnega preizkusa ni nujno odprava omejevalnih ukrepov v skladu z zahtevo v zvezi s tem. Glavni namen tega ponovnega posamičnega pregleda je preprečiti, da bi se ukrepalo zoper osebo, ki ne pripada kategoriji oseb, prizadetih z omejevalnimi ukrepi, ki na primer ni vodja pomembnega podjetja ali član njegove družine. Prav tako je treba nujno ugotoviti, ali so člani družine vodje pomembnega podjetja ločeni od njega. Na splošno ni mogoče izpodbijati omejevalnih ukrepov, sprejetih proti tretji državi. Iz tega sledi, da v nasprotju z navedbami tožeče stranke, dejstvo, da je sin vodje pomembnega podjetja, ne povzroči, da – po tem, ko Svet ponovno posamično pregleda odločbo, s katero je bilo njeno ime dodano ali ohranjeno na seznamu oseb, za katere se uporablja zamrznitev premoženja – bi moralo biti njeno ime avtomatično ohranjeno na tem seznamu, saj lahko kadar koli dokaže, da je ločena od svojega očeta in da nima nobene koristi od gospodarske politike tretje države.

168    Pri omejitvah v zvezi z vstopom na ozemlje države članice in prehodom čez to ozemlje, ki zadevajo tožečo stranko in so določene v členu 4 Skupnega stališča 2006/318, je treba opozoriti, da Splošno sodišče ni pristojno odločati o takem ukrepu, tudi če bi se domnevalo, da države članice to prepoved izvajajo, česar tožeča stranka v obravnavanem primeru ni dokazala (glej točko 134 zgoraj).

169    Končno, v skladu s sodno prakso je treba v postopkih, ki se uporabijo, zadevni osebi dati ustrezno priložnost, da predstavi svojo zadevo pristojnim organom. Poleg tega, da se zagotovi spoštovanje tega pogoja, ki je zahteva, neločljivo povezana s členom 1 Dodatnega protokola št. 1 k EKČP, je treba postopke, ki se uporabijo, upoštevati na splošno (zgoraj v točki 47 navedena sodba Kadi, točka 368; glej tudi sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 20. julija 2004 v zadevi Bäck proti Finski, Recueil des arrêts et décisions, 2004‑VII, točka 56 in navedena sodna praksa).

170    V obravnavanem primeru preizkus uporabnih postopkov ni privedel do ugotovitve, da tožeča stranka ni imela priložnosti predstaviti svojo zadevo pristojnim organom (glej točke od 120 do 135 in od 141 do 147 zgoraj).

171    Na podlagi navedenega je zato treba ugotoviti, da omejevalni ukrepi, sprejeti proti Zvezi Mjanmar, ki konkretno prizadenejo tožečo stranko, pomenijo upravičene omejitve, ki so v skladu z načelom sorazmernosti.

172    Tožbenima razlogoma v zvezi s kršitvijo lastninske pravice in kršitvijo načela sorazmernosti tako ni mogoče ugoditi.

 Tožbena razloga: kršitev pravnih načel, ki izhajajo iz kazenskopravne narave ureditve zamrznitve premoženja, in kršitev načela pravne varnosti

 Trditve strank

173    Tožeča stranka v repliki trdi, da so pojasnila v zvezi z razlogom, iz katerega je njeno ime vpisano na seznam Priloge VI k sporni uredbi, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 353/2009, ki jih je podal Svet v odgovoru na tožbo, enakovredna kazenski sankciji proti njej.

174    Tožeča stranka navaja, da proti njej ni bila vložena nobena obtožnica. Tožeča stranka prav tako meni, da ni nobenega dokaza o nezakonitem ravnanju in nobenega dokaza o tem, da je imela korist od vladne gospodarske politike Mjanmara.

175    Tožeča stranka trdi, da Svet nedosledno uporablja domnevo, na podlagi katere naj bi imela korist od gospodarske politike vlade Mjanmara zaradi njenega odnosa v razmerju do svojega očeta, in ne zamrzne premoženja, ki ga obdržijo otroci vodij pomembnih podjetij, če so ti otroci mladoletni. Dejansko je bilo premoženje tožeče stranke prvič zamrznjeno, ko je bila stara šestnajst let.

176    Tožeča stranka trdi, da je Svet tako kršil načeli domneve nedolžnosti in pravne varnosti, ko je za nedoločen čas zamrznil premoženja članov družine vodij pomembnih podjetij.

177    Še več, tožeča stranka trdi, da je Svet kršil načelo, po katerem morajo biti kazenske sankcije konkretno določene za konkretno osebo. Oseba je lahko kaznovana samo za dejanja, za katera je osebno odgovorna, in ne more biti kaznovana, če ni storila protizakonitega dejanja.

178    Svet ob podpori Komisije in Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska ugovarja, da tožeča stranka v repliki navaja nove tožbene razloge, ki so v skladu s členom 48(2) Poslovnika nedopustni. Poleg tega oporeka navedbam tožeče stranke.

 Presoja Splošnega sodišča

179    V repliki tožeča stranka navaja kršitev pravnih načel, ki izhajajo iz kazenskopravne narave ureditve zamrznitve premoženja, zlasti načela domneve nedolžnosti, in kršitev načela pravne varnosti.

180    Najprej je, kar zadeva tožbeni razlog kršitev pravnih načel, ki izhajajo iz kazenskopravne narave ureditve zamrznitve premoženja, treba opozoriti, da v skladu s členom 48(2) Poslovnika „navajanje novih razlogov med postopkom ni dovoljeno, razen če ti izhajajo iz pravnih in dejanskih okoliščin, ki so se pojavile med postopkom“.

181    Obrazložitev Sveta v sporni uredbi je jasna in nedvoumna in tožeči stranki omogoča, da se seznani z razlogi za ukrepe, ki so bili sprejeti proti Zvezi Mjanmar (glej točke od 93 do 111 zgoraj). V zvezi s tem je treba ugotoviti, da v skladu s to obrazložitvijo ukrep, ki tožečo stranko uvršča na seznam zadevne priloge, ni kazenska sankcija. V nasprotju z navedbami tožeče stranke Svet te obrazložitve ni dokončal v odgovoru na tožbo z navedbo pravnih in dejanskih okoliščin, ki zadevajo odločitev o vključitvi imena tožeče stranke na seznam oseb, na katere se ti ukrepi nanašajo.

182    Tožbeni razlog kršitve pravnih načel, ki izhajajo iz kazenskopravne narave ureditve zamrznitve premoženja, zlasti kršitve načela pravne varnosti, je nov tožbeni razlog, ki pa ga bo predvidoma treba zavreči kot nedopustnega.

183    Vsekakor je treba poudariti, da zadevni omejevalni ukrepi nimajo narave kazni. Ker premoženje upravičencev ni zaseženo kot premoženjska korist, temveč preventivno zamrznjeno, ti ukrepi niso kazenska sankcija in ne vključujejo nobene obtožbe take narave (sodba Sodišča prve stopnje z dne 11. julija 2007 v zadevi Sison proti Svetu, T‑47/03, neobjavljena v ZOdl., točka 101).

184    Kar zadeva trditev tožeče stranke, da ni bil podan noben dokaz za to, da je ravnala nezakonito, je treba navesti, da člena 60 ES in 301 ES ne zahtevata, da bi morala tožeča stranka ravnati nezakonito, da bi se lahko proti njej uporabili omejevalni ukrepi.

185    Končno, kar zadeva trditev tožeče stranke, da ni bil predložen noben dokaz o tem, da je imela korist od gospodarske politike vlade Mjanmara, je treba opozoriti, da če določeni omejevalni ukrepi, sprejeti proti Zvezi Mjanmar, zadevajo konkretno tožečo stranko, to izhaja iz domneve, da imajo člani družine vodij pomembnih podjetij iz tretje države prav tako korist od vladne gospodarske politike te države; to domnevo je mogoče zavrniti, če tožeči stranki uspe dokazati, da nima tesne zveze z vodjo, ki je del njegove družine, tako da nima nobenih koristi od njene gospodarske politike. Ni pa dolžnost Sveta, da dokazuje, da ima tožeča stranka korist od vladne gospodarske politike v Mjanmaru.

186    Kar zadeva tožbeni razlog kršitve načela pravne varnosti, tožeča stranka Svetu očita, da je bilo njeno premoženje zamrznjeno za nedoločen čas.

187    Ugotoviti je treba, da ta tožbeni razlog ni nov tožbeni razlog v smislu člena 48(2) Poslovnika, ampak predstavlja razširitev tožbenega razloga, ki je bil predhodno neposredno ali posredno naveden v tožbi, s katero se je začel postopek, in ki ga je treba šteti za dopustnega (glej v tem smislu sodbo Sodišča prve stopnje z dne 8. julija 2008 v zadevi BPB proti Komisiji, T‑53/03, ZOdl., str. II-1333, točka 435 in navedena sodna praksa). Ta razlog je bil namreč naveden v okviru tožbenih razlogov, ki izhajajo iz kršitve lastninske pravice in kršitve načela sorazmernosti (glej točke od 149 do 151 zgoraj). Trditev tožeče stranke v zvezi s trajanjem zamrznitve premoženja za nedoločen čas je bila zavrnjena v okviru preizkusa teh tožbenih razlogov (glej točko 167 zgoraj). Ob tem je treba dodati, da so skupna stališča, ki jih sprejema Svet za uvedbo in ohranitev zadevnih omejevalnih ukrepov, časovno omejena (glej točki 3 in 5 zgoraj).

188    Končno, tožeča stranka trdi, da Svet nedosledno uporablja domnevo, na podlagi katere naj bi imela tožeča stranka korist od gospodarske politike vlade Mjanmara zaradi razmerja do svojega očeta, tako da ne zamrzne premoženja otrok vodij pomembnih podjetij, če so ti otroci mladoletni. Premoženje tožeče stranke je bilo namreč prvič zamrznjeno, ko je bila stara šestnajst let. Glede tega zadošča ugotovitev, da omejitev sankcij tako, da med osebe, ki so konkretno prizadete z omejevalnimi ukrepi, sprejetimi proti Zvezi Mjanmar, niso vključeni mladostniki, ne more povzročiti nezakonitosti vključitve imena tožeče stranke na seznam iz Priloge VI k sporni uredbi, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 353/2009. Navesti je treba, da je Svet v šesti uvodni izjavi Skupnega stališča 2005/340/SZVP in v šesti uvodni izjavi Skupnega stališča 2006/318 obrazložil svojo politiko, v skladu s katero zadevni omejevalni ukrepi ne morejo biti uporabljeni proti otrokom, mlajšim od 18 let.

189    Iz tega sledi, da je treba tožbena razloga kršitve pravnih načel, ki izhajajo iz kazenskopravne narave ureditve zamrznitve premoženja, in kršitve načela pravne varnosti zavrniti.

190    Glede na zgoraj navedeno je treba tožbo zavrniti v celoti.

 Stroški

191    V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. V skladu z odstavkom 4 tega člena države članice, ki se kot intervenientke udeležijo postopka, nosijo svoje stroške.

192    Tožeča stranka ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi Sveta naloži plačilo lastnih stroškov in stroškov Sveta. Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska nosi svoje stroške.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat)

razsodilo:

1.      Tožba se zavrne.

2.      Pye Phyo Tay Za nosi plačilo lastnih stroškov in stroškov, ki jih je priglasil Svet Evropske unije.

3.      Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska in Evropska komisija nosita svoje stroške.

Martins Ribeiro Wahl Dittrich

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 19. maja 2010.

Podpisi

Stvarno kazalo

Dejansko stanje

Postopek in predlogi strank

Pravo

1.  Procesne posledice sprememb Priloge VI sporne uredbe z Uredbo št. 353/2009

2.  Utemeljenost

Tožbeni razlog neobstoj pravne podlage v sporni uredbi

Trditve strank

Presoja Splošnega sodišča

Tožbeni razlog nespoštovanje obveznosti obrazložitve

Trditve strank

Presoja Splošnega sodišča

Tožbeni razlog kršitev temeljnih pravic in načela sorazmernosti

Tožbeni razlog kršitev pravice do poštenega sojenja

–  Trditve strank

–  Presoja Splošnega sodišča

Tožbeni razlog kršitev pravice do učinkovitega sodnega varstva

–  Trditve strank

–  Presoja Splošnega sodišča

Tožbena razloga kršitev lastninske pravice in kršitev načela sorazmernosti

–  Trditve strank

–  Presoja Splošnega sodišča

Tožbena razloga kršitev pravnih načel, ki izhajajo iz kazenskopravne narave ureditve zamrznitve premoženja in kršitev načela pravne varnosti

Trditve strank

Presoja Splošnega sodišča

Stroški

* Jezik postopka: angleščina.