Zadeva T‑307/13

Capella EOOD

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu
(znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Postopek razveljavitve – Figurativna znamka Skupnosti ORIBAY ORIginal Buttons for Automotive Yndustry – Dopustnost zahteve za razveljavitev“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 9. decembra 2014

1.      Znamka Skupnosti – Tožbeni postopek – Tožba pri sodišču Unije – Pristojnost Splošnega sodišča – Odredba, naslovljena na Urad – Izključitev

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 65(6))

2.      Znamka Skupnosti – Tožbeni postopek – Tožba pri sodišču Unije – Procesna vloga Urada – Možnost urada kot tožene stranke, da podpre predloge tožeče stranke

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 133)

3.      Znamka Skupnosti – Odpoved, razveljavitev ali ničnost – Obravnava vloge – Dokaz o uporabi prejšnje znamke – Delna uporaba – Obveznost vlagatelja zahteve za razveljavitev, da določi obseg svoje zahteve za dokaz – Obseg – Navedba označbe kategorije registriranih proizvodov ali storitev z izključitvijo nekaterih podkategorij proizvodov

(Uredba Sveta št. 207/2009, člena 51(1)(a) in (2), in 56; Uredba Komisije št. 2868/95, člen 1, pravilo 37, (a)(iii))

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 11.)

2.      V postopku tožbe zoper odločbo odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) nič ne nasprotuje temu, da se UUNT pridruži predlogu tožeče stranke ali da se zadovolji s tem, da zadevo prepusti Splošnemu Sodišču, pri čemer predloži vse trditve, za katere meni, da so ustrezne za pojasnitev Splošnemu Sodišču. Nasprotno pa ne more izdati predlogov za razveljavitev ali spremembo odločbe odbora za pritožbe pri točki, ki ni bila izpostavljena v vlogi, ali predložiti tožbenih razlogov, ki niso bili predstavljeni v vlogi.

(Glej točko 17.)

3.      Če je treba predložiti dokaz o uporabi znamke, na katerem temelji zahteva za razveljavitev, samo na zahtevo vlagatelja te zahteve, potem mora slednji določiti obseg svoje zahteve za dokaz.

Če je bila izpodbijana znamka registrirana za kategorijo proizvodov ali storitev, ki je dovolj široka, da je mogoče znotraj nje razlikovati več podkategorij, ki bi se lahko upoštevale samostojno, je mogoče, da imetnik navedene znamke uspe dokazati resno in dejansko uporabo zgolj za del teh proizvodov ali storitev, pri čemer v tem primeru varstvo, ki ga zagotavlja registracija znamke, zajema zgolj tisto podkategorijo ali tiste podkategorije, ki zajemajo proizvode ali storitve, za katere se je navedena znamka dejansko uporabljala.

Vlagatelj zahteve za razveljavitev – če je bila izpodbijana znamka registrirana za kategorijo proizvodov ali storitev, ki je dovolj široka, da je mogoče znotraj nje razlikovati več podkategorij, ki bi se lahko upoštevale samostojno – ki meni, da je imetnik izpodbijane znamke del teh proizvodov in storitev resno in dejansko uporabljal, lahko tako pri določitvi obsega svoje zahteve za dokaz resne in dejanske uporabe navedene znamke, na katerem temelji zahteva za razveljavitev, navedene proizvode ali storitve izključi iz zahteve za razveljavitev.

V zvezi s tem, če so proizvodi, za katere je bila registrirana izpodbijana znamka, navedeni v določeni kategoriji, od vlagatelja zahteve za razveljavitev – da bi bila njegova zahteva dopustna – ni mogoče zahtevati, da navede vse podkategorije proizvodov in storitev, za katere meni, da spadajo v širšo kategorijo, ki je navedena v registraciji izpodbijane znamke, jih pa je mogoče upoštevati samostojno.

Na eni strani, če prijavitelj v zahtevi za razveljavitev najprej izrecno v celoti navede označbo kategorije proizvodov, za katere je bila registrirana izpodbijana znamka, nato pa omeji obseg z izločitvijo nekaterih podkategorij proizvodov, glede katerih ne izpodbija resne in dejanske uporabe, očitno izpolni obveznost določitve obsega svoje zahteve za dokaz resne in dejanske uporabe izpodbijane znamke. Na drugi strani lahko zgolj prijavitelj registracije znamke Skupnosti pod nadzorom pristojnih organov Urada določi obseg varstva, ki ga želi za navedeno znamko. Ker je imetnik izpodbijane znamke pri registraciji izpodbijane znamke navedel zadevne proizvode s preprosto napotitvijo na široko kategorijo, ne da bi podrobneje navedel podkategorije proizvodov in storitev, ki so lahko zajeti v njej, odbor za pritožbe Urada v obravnavanem primeru torej ni mogel napačno ugotoviti, da zahteva za razveljavitev ni dopustna, ker prijavitelj v navedeni zahtevi ni navedel takih podkategorij.

Nazadnje, pristojni organi Urada morajo med drugim pri odločanju o dopustnosti zahteve za razveljavitev, ki temelji na neobstoju resne in dejanske uporabe znamke, najprej presoditi, ali je bila izpodbijana znamka registrirana za kategorijo proizvodov ali storitev, ki je dovolj široka, da je mogoče znotraj nje razlikovati več podkategorij, ki bi se lahko upoštevale samostojno.

(Glej točke od 23 do 25, 30 in 31.)