Pritožba, ki jo je 24. januarja 2013 vložil Vincent Bouillez zoper sodbo, ki jo je 14. novembra 2012 izdalo Sodišče za uslužbence v zadevi Bouillez proti Svetu (F-75/11)

(Zadeva T-31/13 P)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Vincent Bouillez (Overijse, Belgija) (zastopniki: D. Abreu Caldas, A. Coolen, J.-N. Louis in É. Marchal, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Svet Evropske unije

Predlogi

Pritožnik Splošnemu sodišču predlaga, naj:

-    razveljavi sodbo Sodišča za uslužbence (tretji senat) z dne 14. novembra 2012 v zadevi Vincent Bouillez proti Svetu (F-75/11);

-    razglasi za nično odločbo o nenapredovanju pritožnika;

-    Svetu naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik v utemeljitev pritožbe navaja tri pritožbene razloge.

1.    Prvi pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava, ker naj bi Sodišče za uslužbence brez dejanskega nadzora menilo, da je odločba, izpodbijana na prvi stopnji, v skladu z načelom obveznosti obrazložitve, čeprav Sodišče za uslužbence od Sveta ni zahtevalo nobenega dokaza glede konkretne uporabe meril iz člena 45 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije pri primerjalni oceni uspešnosti pritožnika z uspešnostjo drugih uradnikov, ki lahko napredujejo.

2.    Drugi pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava, ker naj bi se Sodišče za uslužbence za ugotovitev, da pritožnik kljub informacijam, ki jih je predložil v okviru ukrepov procesnega vodstva, iz katerih naj bi izhajalo, da več uradnikov, ki so napredovali, ni imelo niti ravni odgovornosti, niti tako visoke usklajene ocene kot pritožnik, niti večjega števila jezikov, ki jih uporabljajo (v zvezi s točkama 45 in 46 izpodbijane sodbe), oprlo le na trditve Sveta, v skladu s katerimi je bila raven odgovornosti pri primerjalni oceni uspešnosti povsem upoštevana.

3.    Tretji pritožbeni razlog se nanaša na protislovno obrazložitev, ker naj Sodišče za uslužbence ne bi moglo najprej trditi, da se je Svet pravilno odločil opraviti novo primerjalno oceno uspešnosti vseh uradnikov v nazivu AST 6, ki so lahko napredovali v napredovalnem obdobju 2007, nato pa trdilo, da Svet ni bil zavezan upoštevati uspešnosti določenega uradnika, ki je v tem obdobju že napredoval in čigar napredovanje je postalo dokončno (v zvezi s točkama 69 in 70 izpodbijane sodbe).

Pritožnik poleg tega trdi, da je Sodišče za uslužbence napačno uporabilo pravo s tem, da dejanskega stanja na podlagi elementov iz spisa ni opredelilo za očitno napako pri presoji.

____________