Language of document : ECLI:EU:F:2009:107

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(drugi senat)

z dne 10. septembra 2009

Zadeva F-16/08

Joachim Behmer

proti

Evropskemu parlamentu

„Javni uslužbenci – Uradniki – Postopek za dodelitev točk za delovno uspešnost v Evropskem parlamentu – Kršitev obveznosti obrazložitve – Navedba obrazložitve med postopkom“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero J. Behmer predlaga razglasitev ničnosti odločbe Parlamenta z dne 4. junija 2007 o dodelitvi dveh točk za delovno uspešnost v ocenjevalnem obdobju 2004 in odločbe z dne 26. junija 2007 o dodelitvi dveh točk za delovno uspešnost v ocenjevalnem obdobju 2006.

Odločitev:      Postopek se v delu, v katerem se tožba nanaša na odločbo Parlamenta z dne 4. junija 2007, s katero sta bili tožeči stranki dodeljeni dve točki za delovno uspešnost v ocenjevalnem obdobju 2004, ustavi. Odločba Parlamenta z dne 26. junija 2007 o dodelitvi dveh točk za delovno uspešnost v ocenjevalnem obdobju 2006 se razglasi za nično. Parlament nosi svoje stroške in polovico stroškov tožeče stranke. Tožeča stranka nosi polovico svojih stroškov.

Povzetek

Uradniki – Napredovanje – Pritožba kandidata zoper odločbo o dodelitvi točk za delovno uspešnost

(Kadrovski predpisi za uradnike, členi 25, drugi odstavek, 43 in 90(2))

Z odločbo organa, pristojnega za imenovanja, o dodelitvi točk za delovno uspešnost, katere obrazložitev je predložena šele ob izrecni zavrnitvi naslovnikove pritožbe po izteku štirimesečnega roka iz člena 90(2) Kadrovskih predpisov in po tem, ko je zadevna oseba vložila tožbo zoper zavrnitev zaradi molka organa, je kršena obveznost obrazložitve uprave.

Te ugotovitve ni mogoče izpodbiti s trditvijo, da odločbe o dodelitvi točk ni treba obrazložiti, ker naj bi bila sprejeta v okoliščinah, ki so bile naslovniku znane, zato naj bi poznal začetek obrazložitve. Letno podeljevanje točk za delovno uspešnost namreč pomeni, da uprava vsako leto sprejme novo odločbo o dodelitvi točk za delovno uspešnost, ki mora temeljiti samo na delu zadevnega uradnika v referenčnem obdobju. Poleg tega to, da naj bi vsebina pritožbe zadevne osebe dokazovala, da ta razume sistem ocenjevanja, ne pomeni, da se je lahko seznanila z razlogi za sprejetje odločbe o dodelitvi točk.

Take nezadostne obrazložitve ne izpodbija niti sodna praksa, v skladu s katero pri težavi zaradi prepozno predložene obrazložitve odločbe, ki je sicer dobro utemeljena, ni treba razglasiti ničnosti odločbe, ker bi lahko uprava v primeru razglasitve ničnosti sprejela samo novo odločbo, katere obrazložitev bi bila enaka, in tožeča stranka torej od nje ne bi imela koristi. Dokler namreč tožeča stranka izpodbija utemeljenost odločbe uprave, ni mogoče izključiti, da se po retroaktivni razglasitvi navedene odločbe za nično, zaradi razglasitve njene ničnosti in s ponovno preučitvijo, ki ji bo sledila, zanjo sprejme drugačna odločba.

(Glej točke 25 in od 29 do 34.)

Napotitev na:

Sodišče: 26. november 1981, Michel proti Parlamentu, 195/80, Recueil, str. 2861, točka 22; 7. februar 1990, Culin proti Komisiji, C-343/87, Recueil, str. I-225, točka 15; 23. september 2004, Hectors proti Parlamentu, C-150/03 P, ZOdl., str. I-8691, točka 50;

Sodišče prve stopnje: 12. februar 1992, Volger proti Parlamentu, T-52/90, Recueil, str. II-121, točki 40 in 41; 26. januar 2000, Gouloussis proti Komisiji, T-86/98, RecFP, str. I-A-5 in II-23; 20. februar 2002, Roman Parra proti Komisiji, T-117/01, RecFP, str. I-A-27 in II-121, točka 32; 6. julij 2004, Huygens proti Komisiji, T-281/01, ZOdl. JU, str. I-A-203 in II-903, točka 109; 15. september 2005, Casini proti Komisiji, T-132/03, ZOdl. JU, str. I-A-253 in II-1169, točka 31 in navedena sodna praksa;

Sodišče za uslužbence: 8. oktober 2008, Barbin proti Parlamentu, F-81/07, še neobjavljena v ZOdl. JU, točka 28.