SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(prvi senat)
z dne 16. julija 2015
Zadeva F‑116/14
Simona Murariu
proti
Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA)
„Javni uslužbenci – Osebje EIOPA – Začasni uslužbenec – Razpis prostega delovnega mesta – Zahteva po najmanj osemletnih poklicnih izkušnjah – Notranji kandidat, ki je že bil potrjen kot začasni uslužbenec po izteku poskusne dobe – Začasna razporeditev na novo delovno mesto, ki prinaša razvrstitev v višji naziv – Vsebinska napaka v razpisu prostega delovnega mesta – Umik ponudbe za zaposlitev – Uporaba splošnih izvedbenih določb – Posvetovanje z odborom uslužbencev – Legitimno pričakovanje“
Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, s katero S. Murariu v bistvu predlaga, prvič, razglasitev ničnosti odločbe z dne 24. februarja 2014, s katero je po njenem mnenju izvršni direktor Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) odpravil odločbo z dne 7. novembra 2013, s katero je bila začasno imenovana na delovno mesto, ki je bilo predmet razpisa prostega delovnega mesta, in razglasitev ničnosti odločbe z dne 24. julija 2014 o zavrnitvi njene pritožbe ter, drugič, naj se EIOPA naloži povračilo premoženjske in nepremoženjske škode, ki naj bi jo utrpela.
Odločitev: Odločba z dne 24. februarja 2014 Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine se razglasi za nično v delu, v katerem je: v pogodbenem razmerju ob kršitvi pridobljenih pravic in pogodbenih določil retroaktivno zavrnjena prijava S. Murariu za delovno mesto višjega strokovnjaka za poklicne pokojnine („senior expert on personal pensions“) in implicitno umaknjena ponudba za zaposlitev v okviru začasne zaposlitve, ki je bila dana 17. julija 2013 in jo je S. Murariu že sprejela; S. Murariu prikrajšana za upravičenost do plače, ki ustreza nazivu AD 8, v obdobju začasne zaposlitve od 16. septembra 2013 do 24. februarja 2014. V preostalem se predlogi za razglasitev ničnosti zavrnejo. Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine se naloži, da S. Murariu povrne premoženjsko škodo, ki jo je utrpela med 16. septembrom 2013 in 24. februarjem 2014, in sicer v višini razlike med plačama za naziva AD 6 in AD 8, skupaj z zamudnimi obrestmi, od 16. septembra 2013, po obrestni meri, ki jo za upoštevno obdobje določi Evropska centralna banka za glavne transakcije refinanciranja, povišani za dve točki. V preostalem se odškodninski zahtevki zavrnejo. Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine nosi svoje stroške, naloži pa se mu tudi plačilo stroškov S. Murariu.
Povzetek
1. Uradniki – Kadrovski predpisi – Splošne izvedbene določbe – Podpis predsednika upravnega odbora – Učinki
(Kadrovski predpisi, člen 110)
2. Uradniki – Začasni uslužbenci – Razpis prostega delovnega mesta – Predmet – Obveznost uprave, da navede zahtevane pogoje za delovno mesto – Obseg – Zavrnitev prijave zaradi neizpolnjevanja pogoja, ki ni bil naveden v razpisu prostega delovnega mesta, ki pa je naveden v splošnih izvedbenih določbah, ki se uporabljajo v postopku – Dopustnost – Pogoji
(Kadrovski predpisi, člen 110)
3. Uradniki – Kadrovski predpisi – Splošne izvedbene določbe – Postopek sprejetja – Obveznost uprave, da se posvetuje z odborom uslužbencev – Obseg – Meje
(Kadrovski predpisi, člen 110)
4. Uradniki – Načela – Varstvo legitimnih pričakovanj – Pogoji – Nezmožnost uveljavitve legitimnih pričakovanj glede ohranitve očitno nezakonitega akta
5. Uradniki – Začasni uslužbenci – Akt, ki posega v položaj – Zaposlovanje – Umik ponudbe za zaposlitev po sprejetju izbranega kandidata – Nezakonitost
(Kadrovski predpisi, člena 90 in 91; pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člena 14 in 47)
6. Uradniki – Začasni uslužbenci – Zaposlovanje – Poskusna doba – Notranji kandidat, ki je že bil potrjen kot začasni uslužbenec po izteku poskusne dobe – Razporeditev na novo delovno mesto, ki prinaša razvrstitev v višji naziv – Dodelitev nove poskusne dobe – Dopustnost
(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člena 10 in 14)
7. Uradniki – Začasni uslužbenci – Zaposlovanje – Razvrstitev v naziv – Notranji kandidat, ki je že bil potrjen kot začasni uslužbenec – Začasna razporeditev na novo delovno mesto, ki prinaša razvrstitev v višji naziv – Retroaktivna razvrstitev po koncu šestmesečnega poskusnega obdobja – Nedopustnost
1. V okviru sprejetja splošnih izvedbenih določb v smislu člena 110 Kadrovskih predpisov služi podpis predsednika upravnega odbora organa Unije na besedilu ene od različic le-teh zgolj za potrditev navedenih splošnih izvedbenih odločb kot akta, ki ga je sprejel upravni odbor. Vendar pa to ne pomeni, da je navedeni predsednik te sprejel v svojem imenu.
(Glej točko 69.)
2. V skladu z načelom pravne varnosti mora uprava zadevnim osebam omogočiti natančno seznanitev z obsegom njihovih obveznosti ali pravic. Poleg tega načelo pravne varnosti določa, da je treba pravilo, ki ga določi uprava ter določa pravice in obveznosti članov njenega osebja, ustrezno objaviti na način in v obliki, ki ju mora določiti uprava.
Organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi v instituciji ali agenciji, mora zlasti pri pravilih za zaposlovanje začasnih uslužbencev v razpisu za prosto delovno mesto kar najbolj natančno navesti zahteve za zasedbo zadevnega delovnega mesta, da bi zadevnim osebam omogočil presojo, ali se lahko prijavijo na natečaj. Navedeni organ seveda ne more biti zavezan, da spomni na zahteve, ki jih izrecno določajo Kadrovski predpisi, saj se šteje, da so kandidati z njimi seznanjeni, toda razpis za prosto delovno mesto bi bil brezpredmeten – glede na to, da je njegov cilj obvestiti kandidate o zahtevah za zasedbo posameznega delovnega mesta – če bi lahko uprava izločila kandidata iz razloga, ki v navedenem razpisu ali Kadrovskih predpisih ni izrecno naveden ali pa njegova objava predhodno ni bila dostopna ali znana kandidatu.
Vendar pa za zagotovitev spoštovanja načela enakega obravnavanja pri različnih izbirnih postopkih za delovna mesta v istem nazivu institucija ali agencija načeloma lahko izloči in celo mora izločiti kandidata, ki ne izpolnjuje zahteve, ki zaradi vsebinske napake v besedilu sicer ni navedena kot taka v enem od njenih razpisov prostega delovnega mesta, vendar jasno in nedvoumno izhaja iz splošnih določb za izvajanje Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki jih je sprejela navedena institucija ali agencija in so bile ustrezno objavljene ter za katere se torej šteje, da je običajno skrben kandidat, ki je član osebja zadevne institucije ali agencije, z njimi seznanjen. V zvezi s tem člen 110(3) Kadrovskih predpisov upravi dopušča veliko svobode pri izbiri metode sporočanja informacije iz člena 110 Kadrovskih predpisov.
(Glej točke od 73 do 76.)
Napotitev na:
Sodišče: sodbe z dne 30. oktobra 1974, Grassi/Svet, 188/73, EU:C:1974:112, točka 40; z dne 25. novembra 1976, Küster/Parlament, 123/75, EU:C:1976:162, točka 7; z dne 21. junija 2007, ROM-projecten, C‑158/06, EU:C:2007:370, točka 25; z dne 11. decembra 2007, Skoma-Lux, C‑161/06, EU:C:2007:773, točka 28, in z dne 10. marca 2009, Heinrich, C‑345/06, EU:C:2009:140, točka 44;
Sodišče prve stopnje: sodba z dne 2. oktobra 1996, Vecchi/Komisija, T‑356/94, EU:T:1996:136, točka 50;
Sodišče za uslužbence: sodba z dne 30. novembra 2009, Wenig/Komisija, F‑80/08, EU:F:2009:160, točka 90; z dne 14. aprila 2011, Šimonis/Komisija, F‑113/07, EU:F:2011:44, točki 73 in 74, in z dne 15. oktobra 2014, Moschonaki/Komisija, F‑55/10 RENV, EU:F:2014:235, točki 41 in 42.
3. Čeprav agencija ne more sprejeti splošnih izvedbenih določb iz člena 110 Kadrovskih predpisov brez soglasja Komisije, s čimer je tej podeljeno nekakšno nadzorno pooblastilo, je nasprotno predvideno le posvetovanje z odborom uslužbencev, tj. skromna oblika udeležbe pri odločanju, ki nikakor ne vključuje obveznosti uprave, da upošteva pripombe, ki jih da ta odbor v okviru posvetovanja z njim. Uprava mora to obveznost, da ne bi bil ogrožen polni učinek obveznosti posvetovanja, upoštevati vsakokrat, ko bi lahko posvetovanje z odborom uslužbencev vplivalo na vsebino akta, ki bo sprejet.
Predhodno navedene določbe iz člena 110 Kadrovskih predpisov ne določajo zaporedja faz postopka sprejetja splošnih izvedbenih določb agencije, zlasti kar zadeva vprašanje, ali se lahko z odborom uslužbencev posvetuje oziroma mora posvetovati pred soglasjem Komisije ali po njem. Ker je pristojnost za sprejetje splošnih izvedbenih določb, ki je uradno dodeljena agenciji, pogojena s soglasjem Komisije, imata dejansko pristojnost odločanja na tem področju tako agencija kot Komisija. Posvetovanje z odborom uslužbencev agencije se tako lahko izvede pred odobritvijo osnutkov splošnih izvedbenih določb s strani Komisije, če se besedilo, ki ga pozneje, uradno, sprejme agencija, ne razlikuje – vsebinsko, zaradi sprememb, vnesenih na zahtevo Komisije, – od besedila, ki je bilo odboru uslužbencev prvotno predloženo.
Tako se mora agencija pred sprejetjem splošnih izvedbenih določb z odborom uslužbencev znova posvetovati le, če se odloči sprejeti predloge sprememb Komisije k njenemu prvotnemu predlogu, ki bistveno vplivajo na sistematiko tega predloga. Takšna obveznost je nasprotno izključena za posamezne spremembe z omejenim učinkom, glede na to, da je treba vsebinski značaj spremembe presoditi z vidika predmeta in mesta spremenjenih določb v celotnem besedilu, ne pa z vidika posameznih posledic, ki jih lahko imajo za zadevne uradnike ali uslužbence.
(Glej točke od 86 do 88.)
Napotitev na:
Sodišče: sodba z dne 22. decembra 2008, Centeno Mediavilla in drugi/Komisija, C‑443/07 P, EU:C:2008:767, točka 52;
Sodišče prve stopnje: sodba z dne 20. novembra 2003, Cerafogli in Poloni/ECB, T‑63/02, EU:T:2003:308, točka 23 in navedena sodna praksa.
4. Čeprav načelo varstva legitimnih pričakovanj lahko omeji pravico uprave, da z retroaktivnim učinkom odpravi nezakoniti akt, če se je naslovnik akta lahko zanesel na njegovo navidezno zakonitost, tega pogoja ni mogoče šteti za izpolnjenega, če obstajajo objektivne okoliščine, na podlagi katerih bi se zadevna oseba morala zavedati zadevne napake, ali, povedano drugače, elementi, ki sprožajo dvom o zakonitosti akta. Zadevna oseba se tako ne more zanesti na navidezno zakonitost odpravljenega akta, zlasti če ta akt nima pravne podlage ali če so bila ob njegovem sprejetju kršena veljavna pravna pravila.
(Glej točko 98.)
Napotitev na:
Splošno sodišče Evropske unije: sodba z dne 12. maja 2010, Bui Van/Komisija, T‑491/08 P, EU:T:2010:191, točka 44 in navedena sodna praksa.
5. Podlaga za delovno razmerje med začasnim uslužbencem in zadevno institucijo ali agencijo je pogodba o zaposlitvi. Kar zadeva možnost prekinitve pogodbenega razmerja, sklenjenega na željo strank, organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, ne deluje enostransko tako kot organ za imenovanja ampak ga zavezujejo upoštevne pogodbene določbe, ki ga povezujejo z njegovim uslužbencem, in, v vsakem primeru, določbe Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, zlasti člena 14 in 47.
Medtem ko nobena določba teh pogojev organu, pooblaščenemu za sklepanje pogodb o zaposlitvi, ne prepoveduje, da bi s pomočjo ugodnejših pogodbenih določil za uslužbence v korist navedenih uslužbencev omejil svojo pristojnost za odpoved veljavno sklenjenih pogodb o zaposlitvi, ki izhaja iz člena 47 navedenih pogojev, pa ta ne more, razen v primerih, ki jih določajo navedeni pogoji, enostransko razdreti svojega pogodbenega razmerja z zadevnim uslužbencem. Ponudba za zaposlitev, ki je naslovljena na kandidata z namenom njegove zaposlitve kot začasnega uslužbenca, predstavlja seveda zgolj namero in s tem pripravljalni akt, s katerim se ne podeljujejo pravice in ki ga je mogoče umakniti, na primer kadar organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, po pripravi ponudbe za zaposlitev odkrije, da zadevna oseba ne izpolnjuje enega od pogojev za zaposlitev, ki so določeni v Pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev, razpisu prostega delovnega mesta ali notranjih določbah. Vendar pa je položaj drugačen, kadar je bila takšna ponudba sprejeta in uresničena z odločbo organa, pooblaščenega za sklepanje pogodb o zaposlitvi, in se je novo pogodbeno razmerje dejansko že začelo izvajati. V takšnem primeru namreč zaradi volje pogodbenih strank nastanejo nove pogodbene obveznosti, ki omejujejo pristojnost navedenega organa, da, razen v primerih, ki so izrecno določeni v Pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev, kot so tisti iz člena 47 teh pogojev, deluje enostransko in, v vsakem primeru, da deluje retroaktivno.
(Glej točki 101 in 103.)
Napotitev na:
Sodišče: sodbi z dne 18. oktobra 1977, Schertzer/Parlament, 25/68, EU:C:1977:158, točka 40, in z dne 19. junija 1992, V./Parlament, C‑18/91 P, EU:C:1992:269, točka 39.
Sodišče prve stopnje: sodbi z dne 30. novembra 1994, Düchs/Komisija, T‑558/93, EU:T:1994:279, točka 43, in z dne 7. julija 2004, Schmitt/EAR, T‑175/03, EU:T:2004:214, točka 53;
Sodišče za uslužbence: sodba z dne 23. oktobra 2012, Eklund/Komisija, F‑57/11, EU:F:2012:145, točka 66, in sklep z dne 10. julija 2014, Mészáros/Komisija, F‑22/13, EU:F:2014:189, točka 73.
6. Agencija Unije lahko v svojih notranjih določbah določi, da mora kandidat za prosto delovno mesto znotraj njenega okvira, ki je že zaposlen v tej agenciji kot potrjen začasni uslužbenec, vendar v nazivu, ki je nižji od naziva zadevnega delovnega mesta, podobno kot zunanji kandidat, ki ima poskusno dobo na zadevnem delovnem mestu v smislu člena 14 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, opraviti novo šestmesečno poskusno delo, katerega rezultati bodo pogojevali poznejšo zaposlitev na novih delovnih nalogah in v novem, višjem nazivu na podlagi dodatka k pogodbi, ki določa njegovo stalno prerazporeditev na zadevno delovno mesto. S tako razlago, ki izhaja iz smiselne uporabe člena 14 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev za začasnega uslužbenca, ki pri instituciji ali agenciji ni zaposlen nanovo, ampak se je tam že zaposlil za določen ali nedoločen čas po izteku poskusne dobe v skladu s členom 14 navedenih pogojev, je mogoče tudi preprečiti manj ugoden položaj začasnih uslužbencev, ki so že potrjeni v agenciji, ker bi agencija morda morala dati prednost zaposlovanju kandidatov, za katere bo lahko ob izteku poskusnega obdobja zahtevala oceno njihovega dela, v obravnavani zadevi v skladu z zahtevami iz člena 14 navedenih pogojev, ravno v škodo notranjih kandidatov agencije, za katere novo poskusno delo ne bi prišlo v poštev.
Iz besedila ali sistematike členov 10 in 14 navedenih pogojev namreč ne izhaja, da bi nasprotovala temu, da bi uprava od zadevnega uslužbenca lahko zahtevala, da opravi novo poskusno delo v smislu člena 14 navedenih pogojev ali kakršno koli drugo obliko poskusnega obdobja za potrebe te nove razporeditve.
V skladu s tem se lahko organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, pri zaposlitvi enega od svojih začasnih uslužbencev, ki so že bili potrjeni v zvezi s svojimi predhodnimi delovnimi nalogami po izteku poskusne dobe v smislu člena 14 navedenih pogojev, na eno od drugih delovnih mest, za določen ali nedoločen čas, odloči, da zadevno osebo oprosti opravljanja novega poskusnega dela, kadar meni, da ta kot začasni uslužbenec nadaljuje svoje delovno razmerje z delodajalcem, in sicer tudi v primeru, kadar nadaljevanje delovnega razmerja vključuje napredovanje v višji naziv ali spremembo nalog, ki jih opravlja, in kadar se razpis prostega delovnega mesta, ki zadeva nanovo zasedeno mesto, nanaša izključno na zaposlitev za določen čas.
Nasprotno se lahko pri novi pogodbi o zaposlitvi z istim organom, pooblaščenim za sklepanje pogodb o zaposlitvi, ki se nanaša na drugo kategorijo delovnega mesta ali pomeni prekinitev v karieri začasnega uslužbenca, ki je bil že potrjen s poskusno dobo v skladu s členom 14 navedenih pogojev, kar se kaže na primer kot precejšnja sprememba vrste nalog, ki jih opravlja zadevni uslužbenec, ali dva naziva razlike med delovnima mestoma, navedeni organ ob uveljavljanju svoje diskrecijske pravice pri organizaciji svojih služb odloči, da za potrebe člena 14 navedenih pogojev upošteva, da se pogodba o zaposlitvi zadevne osebe, vključno s tisto, ki je uresničena kot dodatek k prejšnji pogodbi, nanaša na drugačno delovno mesto, kar pomeni, da mora zadevna oseba, tako kot zunanji kandidati, kot so začasni uslužbenci drugih institucij ali agencij ali osebe, ki ne delajo za Unijo, dokazati zadostne strokovne sposobnosti za opravljanje novih delovnih nalog, s čimer upraviči potrditev v zvezi s temi delovnimi nalogami in razvrstitev v višji naziv od tistega, v katerega je bila razvrščena prej.
(Glej točke od 130 do 133.)
7. Odločba uprave, s katero začasni uslužbenec, ki je začasno razporejen na delovno mesto, za katero je običajno predvidena razvrstitev, ki je višja od razvrstitve njegovega sedanjega delovnega mesta, ni takoj razvrščen v naziv, določen v razpisu prostega delovnega mesta za to delovno mesto, ampak šele retroaktivno po izteku šestmesečnega poskusnega obdobja, je neveljavna, saj vodi k začasni razporeditvi notranjega kandidata na delovno mesto, ki je bilo predmet izbirnega postopka z objavo, ne da bi se mu dodelila razvrstitev, določena za delovno mesto iz objave prostega delovnega mesta, in to kljub temu, da mora več kot štiri mesece izvrševati vse naloge, ki spadajo k zadevnemu delovnemu mestu.
(Glej točko 140.)