Tožba, vložena 3. oktobra 2008 - CISAC proti Komisiji

(Zadeva T-442/08)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Confédération internationale des sociétés d'auteurs et compositeurs (CISAC) (Neuilly-sur-Seine, Francija) (zastopnika: J.-F. Bellis in K. Van Hove, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predloga tožeče stranke

Člen 3 odločbe Komisije z dne 16. julija 2008 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe ES in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva št. COMP/C2/38.698 - CISAC) naj se razglasi za ničnega; in

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s to tožbo predlaga, naj se v skladu s členom 230 ES člen 3 odločbe Komisije z dne 16. julija 2008 (zadeva št. COMP/C2/38.698 - CISAC), v katerem je določeno, da je 24 družb članic CISAC s sedežem v EGP ob kršitvi člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP usklajeno ravnalo "s tem, da je v sporazumih o vzajemnem zastopanju ozemeljske razmejitve uskladilo tako, da je bilo dovoljenje omejeno na nacionalno ozemlje vsake kolektivne organizacije", razglasi za ničnega.

Tožeča stranka trdi, da je v Odločbi ugotovitev kršitve omejena le na tri posebne načine izkoriščanja avtorskih pravic (internet, satelitski prenos in kabelska distribucija), medtem ko so v sporazumih o vzajemnem zastopanju na splošno zajeti vsi načini izkoriščanja avtorskih pravic.

V utemeljitev svojih trditev tožeča stranka navaja dva tožbena razloga:

(i) tožeča stranka meni, da je Komisija storila napako pri presoji ter kršila člen 81 ES in člen 253 ES, ker je vzporedno ozemeljsko razmejitev iz sporazumov vzajemnega zastopanja, ki so jih je sklenili člani CISAC s sedežem v EGP, štela za usklajeno ravnanje. Tožeča stranka meni, da obstoj klavzule o ozemeljskih razmejitvah v sporazumih o vzajemnem zastopanju, ki so jih sklenili njeni člani, ni rezultat usklajenega ravnanja za omejevanje konkurence. Nasprotno, tak položaj je posledica interesa članov vseh teh organizacij, da tako klavzulo vključijo v sporazume o vzajemnem zastopanju.

(ii) Podredno, tožeča stranka trdi, da tudi v primeru obstoja usklajenega ravnanja glede ozemeljskih razmejitev to ne bi pomenilo omejevanja konkurence v smislu člena 81 ES, in sicer iz dveh razlogov. Prvič, domnevno usklajeno ravnanje glede ozemeljskih razmejitev ni nezakonito, saj zadeva obliko konkurence, ki ni varovana. Drugič, tožeča stranka meni, da tudi, če bi se domnevna praksa štela za omejevanje konkurence, člen 81(1) ES ne bi bil kršen, ker je nujna in sorazmerna za dosego legitimnega cilja.

____________