Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Curtea de Apel București (Romunija) 19. januarja 2024 – DADA Music SRL, Uniunea Producătorilor de Fonograme din România (UPFR)/Asociația Radiourilor Locale și Regionale (ARLR)

(Zadeva C-37/24, DADA Music in UPFR)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Curtea de Apel București

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka in pritožnica: DADA Music SRL

Tožena stranka in pritožnica: Uniunea Producătorilor de Fonograme din România (UPFR)

Intervenientka na prvi stopnji in nasprotna stranka v pritožbenem postopku: Asociația Radiourilor Locale și Regionale (ARLR)

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 8(2) Direktive 2006/115/ES¹ in člen 16(2), drugi pododstavek, Direktive 2014/26/EU² v povezavi s členoma 17 in 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da

nasprotujeta nacionalni zakonodaji, ki imetnikom pravic (proizvajalcem fonogramov), ki jih zastopajo organizacije za kolektivno upravljanje pravic, ne glede na prihodke in stroške, ki jih prejmejo oziroma imajo RTV organizacije, ne zagotavlja minimalnega (pavšalnega) pravičnega nadomestila?

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali [navedena člena] nasprotujeta nacionalni zakonodaji, na podlagi katere so bila minimalna (pavšalna) nadomestila, ki so bila določena v skladu z metodologijo, o kateri so se predhodno dogovorili organizacija za kolektivno upravljanje pravic in uporabniki, odpravljena s takojšnjim učinkom, ne da bi se hkrati spremenila merila za izračun nadomestila in ne da bi bil določen skrajni rok za izvedbo pogajanj o sklenitvi novih sporazumov (metodologij) za določitev višine pravičnega nadomestila?

Če je odgovor na prvi dve vprašanji nikalen, ali ima nacionalno sodišče pravico in celo dolžnost, da preuči, ali so nadomestila, izražena v odstotkih, ki se izračunajo glede na dejanske prihodke, ki jih objavijo RTV organizacije, pravična in zmerna za imetnike pravic na eni strani in uporabnike na drugi oziroma ali so ta nadomestila očitno zanemarljiva ali, odvisno od primera, očitno pretirana, ter katera merila je mogoče uporabiti za tako presojo?

Če je odgovor na tretje vprašanje pritrdilen, ali ima nacionalno sodišče, če ugotovi, da je nadomestilo, ki ga je treba plačati na podlagi metodologije, kakor je bila spremenjena z novo nacionalno zakonodajo, zanemarljivo, pravico in/ali dolžnost, da uporabi alternativna merila glede na merilo objavljenih prihodkov – kot so na primer določitev višine nadomestila na podlagi stroškov, ki jih imajo radiodifuzne organizacije zaradi opravljanja dejavnosti razširjanja televizijskih in radijskih programov, na podlagi plačila, ki ga plačajo podobne radiodifuzne organizacije, ali na podlagi drugih podobnih meril –, da bi se zagotovilo, da imetniki pravic prejmejo pravično nadomestilo oziroma ustrezno plačilo, ne da bi to posegalo v legitimne interese uporabnikov, torej ne da bi nadomestila bila zanemarljiva in ne da bi za RTV organizacije pomenila pretirano breme?

____________

¹ Direktiva 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine (kodificirano besedilo) (UL 2006, L 376, str. 28).

¹ Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu (UL 2014, L 84, str. 72).