Pritožba, ki jo je 1. marca 2021 vložil Lukáš Wagenknecht zoper sklep Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 17. decembra 2020 v zadevi T-350/20, Wagenknecht/Komisija
(Zadeva C-130/21 P)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Pritožnik: Lukáš Wagenknecht (zastopnica: A. Koller, advokátka)
Druga stranka v postopku: Evropska komisija
Predloga
Pritožnik Sodišču predlaga, naj:
sklep Splošnega sodišče v zadevi T-350/20, Wagenknecht/Komisija, v celoti razveljavi;
Komisiji naloži plačilo stroškov.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Prvi pritožbeni razlog: kršitev dolžnosti nepristranskosti zaradi nasprotja interesov sodnika Splošnega sodišča J. Laitenbergerja, ki izhaja, prvič, iz dejstva, da je bil do leta 2019 zaposlen kot generalni direktor Evropske komisije, in drugič, da je na tem delovnem mestu leta 2018 v komunikaciji s pritožnikom podal uradno stališče prek svojega uradnega govorca, da se mora Evropska komisija izogniti preučitvi morebitne nezakonite državne pomoči skupini Agrofert. Takšna okoliščina naj bi dala objektiven vtis o nasprotju interesov sodnika J. Laitenbergerja, ne glede na to, ali je bilo kršeno konkretno pravilo o nasprotju interesov.
Drugi pritožbeni razlog: kršitev vestnega opravljanja dolžnosti sodnikov Splošnega sodišča zaradi njihove nezmožnosti prepoznave temeljnega pomena te zadeve v povezavi z osnovnim institucionalnim delovanjem EU in njenimi temeljnimi vrednotami ter zaradi prilagoditve postopka in izdanega sklepa v zvezi s temi vidiki.
Tretji pritožbeni razlog: kršitev dolžnosti neodvisnosti osmega senata Splošnega sodišča, ker naj bi nekritično sprejel pravdno strategijo Evropske komisije, katere cilj je izogniti se vsebinskemu nadzoru njenih dejanj kot javne institucije, in ker naj bi dejansko opustil sodni nadzor nad institucijami Evropske unije, vključno z Evropsko komisijo, v zvezi z njihovo obveznostjo uveljavljanja prepovedi nasprotja interesov v zvezi s proračunom EU.
Četrti pritožbeni razlog: Splošno sodišče je pritožniku odklonilo sodno varstvo, ker naj ne bi dovolilo sankcioniranja javnih institucij EU, vključno z Evropsko komisijo, če kršijo konkretne določbe prava EU in kršijo temeljne vrednote EU. Preprečevanje, da bi državljani EU in njihovi izvoljeni predstavniki vložili tožbe zoper take institucije zaradi nedelovanja, naj bi pomenilo „odklonitev sodnega varstva“.
Peti pritožbeni razlog: kršitev pritožnikove pravice do življenja, ker naj Splošno sodišče ne bi preučilo z dokazi podprtih trditev pritožnika, da je njegovo življenje ogroženo zaradi uveljavljanja pravic pred Sodiščem v zvezi z, čeprav posredno, nasprotjem interesov češkega predsednika vlade Andreja Babiša.
Šesti pritožbeni razlog: kršitev pravice do poštenega sojenja v skladu s členom 6(1) EKČP in členom 47 Listine EU o temeljnih pravicah, ker, prvič, večina trditev pritožnika naj ne bi bila presojana, kar izhaja tako iz kvantitativnega kot kvalitativnega nepoznavanja pritožnikovih trditev, drugič, naj bi bile storjene „napake pri utemeljevanju“ v zvezi z nekaj pritožnikovimi trditvami, ki vključujejo pozitivno in negativno napačno razlago pritožnikovih trditev, in tretjič, neobstoj kakršne koli presoje pritožnikovih trditev.
Sedmi pritožbeni razlog: kršitev temeljne vrednote demokracije zaradi dejstva, da naj bi bilo vsesplošno obotavljanje institucij EU za reševanje težave nasprotja interesov češkega predsednika vlade zanje koristno, saj Evropski komisiji in drugim državam članicam omogoča, da lažje „pridobijo soglasje“ Češke republike v Evropskem svetu o vprašanjih, ki so v interesu teh drugih držav članic in Evropske komisije, ne pa tudi v interesu Češke republike, kar dejansko zmanjšuje vrednost glasov, ki jih ima Češka republika kot država članica v Evropskem svetu.
Osmi pritožbeni razlog: Splošno sodišče naj bi kršilo temeljno vrednoto pravne države s tem, da je ugotovilo, da poslanec Parlamenta države članice nima interesa, da bi Sodišču postavil vprašanje, ali izvršilna veja EU (Komisija) spoštuje obveznosti, ki jih ima na podlagi zavezujoče zakonodaje EU, in da evropski davkoplačevalec nima interesa, da bi prek svojega izvoljenega predstavnika, predsednika Stalnega odbora Češke republike, Sodišče zaprosilo za nadzor nad zakonitostjo razdeljevanja javnih sredstev in tega, ali izvršna veja EU (Komisija) spoštuje in izvaja pravila o pravilni razdelitvi denarja davkoplačevalcev.
Deveti pritožbeni razlog: Splošno sodišče naj bi kršilo temeljno vrednoto enakosti pred zakonom, saj EU naj ne bi bila več mednarodna organizacija, ki spoštuje temeljno vrednoto enakosti pred zakonom, če bi, kot trdi Komisija in kot je potrdilo Splošno sodišče, nekatere osebe in institucije (nacionalne) zavezovala člen 61 Finančne uredbe1 in člen 325(1) PDEU, medtem ko dejansko ne bi zavezovala drugih oseb (komisarje) in institucij (Komisije), saj naj ne bi bilo nikogar, ki bi zoper njih vložil tožbo pred Sodiščem v primeru, da bi slednji kršili navedena člena zaradi nedelovanja, ki bi vključevalo neizpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz teh členov.
Deseti pritožbeni razlog: kršitev temeljne vrednote pravne države, ker zavrnitve ukrepanja, ki krši temeljne vrednote EU, ni mogoče odpraviti s stalno zavrnitvijo Komisije do ukrepanja.
Enajsti pritožbeni razlog: kršitev načel, skupnih pravnim sistemom držav članic, in sicer načela prepovedi nasprotja interesov javnih uslužbenci, vključno s člani vlade, ki vključuje tudi učinkovito izvrševanje tega načela, ki sicer narekuje, da lahko oseba, katere interesi se razlikujejo od interesov institucije Evropske unije, vključno z Evropsko komisijo, vloži tožbo zaradi nedelovanja Evropske komisije, da bi učinkovito uveljavljala prepoved nasprotja interesov.
____________
1 Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL 2018, L 193, str. 1).