SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(drugi senat)

z dne 29. septembra 2011

Zadeva F‑70/05

Harald Mische

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Imenovanje – Izbrani kandidati na natečaju, objavljenem pred začetkom veljavnosti novih kadrovskih predpisov, vendar končanem po tem datumu – Razvrstitev v naziv na podlagi novih manj ugodnih kadrovskih predpisov“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero H. Mische predlaga najprej razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 11. novembra 2004, s katero je bila določena njegova razvrstitev v naziv A*6, plačilni razred 2, nato povrnitev vseh njegovih pravic, ki izhajajo iz razvrstitve v pravilni naziv, in nazadnje dodelitev odškodnine.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške. Svet, intervenient, nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Uvedba nove karierne strukture z Uredbo št. 723/2004 – Prehodne določbe za razvrstitev v naziv

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 5(5); Priloga XIII, člen 12(3); Uredba Sveta št. 723/2004)

2.      Uradniki – Status uradnika – Pogoji za pridobitev statusa

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 3)

3.      Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Uvedba nove karierne strukture z Uredbo št. 723/2004 – Prehodne določbe za razvrstitev v naziv

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga XIII, člena 2(1) in 12(3); Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 1(1); Uredba št. 723/2004)

4.      Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Uvedba nove karierne strukture z Uredbo št. 723/2004 – Prehodne določbe za razvrstitev v naziv

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga XIII, člen 12(3); Uredba Sveta št. 723/2004)

5.      Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Uvedba nove karierne strukture z Uredbo št. 723/2004 – Prehodne določbe za razvrstitev v naziv

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga XIII, člena 1(2) in 12(3); Uredba Sveta št. 723/2004)

6.      Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Uvedba nove karierne strukture z Uredbo št. 723/2004 – Prehodne določbe za razvrstitev v naziv

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga XIII, člen 5(4); Uredba Sveta št. 723/2004)

7.      Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Uvedba nove karierne strukture z Uredbo št. 723/2004 – Prehodne določbe za razvrstitev v naziv

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga XIII, člen 12(3); Uredba Sveta št. 723/2004)

1.      Načelo enakosti ne sme ovirati svobode zakonodajalca, da lahko v pravila Kadrovskih predpisov kadar koli vnese spremembe, ki se mu zdijo združljive z interesom službe, kadar ne obstajajo pridobljene pravice, čeprav bi se te določbe izkazale za manj ugodne za uradnike od nekdanjih, saj bi bil sicer preprečen vsakršen zakonodajni razvoj.

Zato ni mogoče utemeljeno trditi, da bi moral zakonodajalec v členu 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom upoštevati objavo obvestila o natečaju za določitev pravil za razvrstitev v naziv, ki se uporabljajo pri imenovanju kandidatov, izbranih na natečajih, objavljenih pred 1. majem 2004, ko je začela veljati Uredba št. 723/2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, vendar vpisanih na rezervni seznam in zaposlenih po tem datumu, z obrazložitvijo, da bi ta objava sama po sebi ustvarila pridobljene pravice glede kariere za kandidate.

Ker člen 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom namreč določa nova merila za razvrstitev v nazive ob zaposlitvi kandidatov, ki so bili uspešni na natečajih, objavljenih pred 1. majem 2004, na sezname primernih kandidatov pa so bili uvrščeni pred 1. majem 2006 in so se zaposlili med tema datumoma, je skladen z načelom, da se ob spremembi splošnih določb in zlasti določb Kadrovskih predpisov novo pravilo takoj uporablja za prihodnje učinke pravnih položajev, ki so nastali – pri čemer ni nujno, da v celoti – v okviru prejšnjega pravila. Pravica namreč velja za pridobljeno le, če se je dejstvo, na podlagi katerega je nastala, uresničilo pred spremembo zakona. Razvrstitve v naziv kandidata, ki je bil uspešen na natečaju, ni mogoče šteti za uresničeno, dokler kandidat ni predmet odločbe o imenovanju v ustrezni obliki.

Poleg tega je lahko zakonodajalec brez kršitve načela enakosti upošteval datum zaposlitve, ki ga je določil organ, pristojen za imenovanja, in ki je objektiven dejavnik, neodvisen od volje zakonodajalca, kot merilo, ki glede na posamezen primer zahteva uporabo pravil za razvrstitev iz starih kadrovskih predpisov ali pravil, uvedenih z reformo teh predpisov. Enaka ugotovitev velja glede člena 5(5) Kadrovskih predpisov, ki je izraz načela enakosti.

(Glej točke 63, 64, 67, 127 in 128.)

Napotitev na:

Sodišče: 17. december 1981, Bellardi‑Ricci in drugi proti Komisiji, 178/80, točka 19; 6. oktober 1982, Williams proti Računskemu sodišču, 9/81, točka 21; 4. marec 2010, Angé Serrano in drugi proti Parlamentu, C‑496/08 P, točka 84;

Sodišče prve stopnje: 5. november 2003, Cougnon proti Sodišču, T‑240/01, točka 70; 29. november 2006, Campoli proti Komisiji, T‑135/05, točka 105; 11. julij 2007, Konidaris proti Komisiji, T‑93/03, točka 110; Centeno Mediavilla in drugi proti Komisiji, T‑58/05, točke 51, 53, 61, 81, 86, 113 in 124;

Sodišče za uslužbence: 19. junij 2007, Davis in drugi proti Svetu, F‑54/06, točka 81.

2.      Poleg tega iz člena 3 Kadrovskih predpisov izhaja, da je podlaga za imenovanje uradnika nujno enostranski akt organa, pristojnega za imenovanja, in da lahko izbrani kandidat na natečaju šele po prejemu take odločbe zahteva status uradnika in posledično ugodno rešitev na podlagi določb Kadrovskih predpisov.

Ker kandidati, ki so bili uspešni na natečajih in so bili vpisani na sezname primernih kandidatov, kot taki nimajo pridobljene pravice do imenovanja, temveč le možnost, da bodo imenovani, njihove razvrstitve v določen naziv ni mogoče a fortiori šteti za nastalo, dokler niso predmet odločbe o imenovanju v ustrezni obliki.

(Glej točki 65 in 66.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: zgoraj navedena sodba Centeno Mediavilla in drugi proti Komisiji, točke od 53 do 55;

Sodišče za uslužbence: 8. julij 2010, Lesniak proti Komisiji, F‑67/06, točka 106; 28. oktober 2010, Sørensen proti Komisiji, F‑85/05, točka 92.

3.      Iz načela, da se zakonitost akta presoja glede na dejanske in pravne elemente, ki so obstajali ob njegovem sprejetju, izhaja, da je razvrstitev kandidata, izbranega na natečaju, vpisanega na rezervni seznam in zaposlenega po začetku veljavnosti Uredbe št. 723/2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, mogoče zakonito določiti le na podlagi meril, ki veljajo na ta datum. V prehodnem obdobju od 1. maja 2004 do 30. aprila 2006 pa so bila ta merila določena v členu 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom.

V zvezi s tem se uradnik ne more sklicevati na to, da so nazivi iz obdobja pred spremembo Kadrovskih predpisov še naprej obstajali v prehodnem obdobju pod novim poimenovanjem iz člena 2(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom. Edini cilj te določbe, razložene z vidika člena 1(1) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, je bil v tem obdobju preimenovati nazive oseb, ki so imele 30. aprila 2004 funkcijo uradnika ali začasnega uslužbenca in ki so to funkcijo ohranile po tem datumu, ne pa ohraniti stare nazive pod tem novim poimenovanjem v korist tistih oseb, ki niso bile v tem položaju.

(Glej točki 70 in 71.)

4.      Izbrani kandidat na natečaju, zaposlen po 1. maju 2004, ko je začela veljati Uredba št. 723/2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ne more trditi, da je žrtev diskriminacije v primerjavi s kandidati, ki so bili uspešni na natečajih, podobnih natečaju, na katerem je bil sam uspešen, in zaposleni pred tem datumom, saj zanje ni mogoče šteti, da so v enakem pravnem položaju kot on.

V zvezi s tem okoliščina, da bi lahko institucija ob kršitvi načela prepovedi diskriminacije upočasnila potek natečaja, da bi prednostno prej zaposlila kandidate, ki so bili uspešni na drugih natečajih, ne more vplivati na zakonitost odločbe o zaposlitvi zadevne osebe. Celo če predpostavimo, da bi se zaposlitve lahko obravnavale prednostno, bi bilo namreč treba spoštovanje načela enakega obravnavanja uradnikov uskladiti s spoštovanjem načela zakonitosti, v skladu s katerim se nihče ne more v svojo korist sklicevati na nezakonitost, ki je bila storjena v korist drugega.

(Glej točki 72 in 73.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: zgoraj navedena sodba Centeno Mediavilla in drugi proti Komisiji, točki 154 in 155.

5.      Iz povezane razlage člena 1(2) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom in člena 12(3) navedene priloge, izhaja, da ima izraz „zaposlijo“ natančen pomen in ga je treba razumeti tako, da se nanaša na uradnike, ki so službo nastopili med 1. majem 2004 in 30. aprilom 2006 na delovnem mestu, ki je postalo dostopno po njihovem vpisu pred 1. majem 2006 na seznam primernih kandidatov, s katerim je bil končan natečaj, objavljen v okviru sistema starih kadrovskih predpisov.

Iz tega sledi, da člen 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom za namene razvrstitve v naziv novega uradnika ne upošteva okoliščine, da je bila zadevna oseba pred tem začasni ali pomožni uslužbenec. V zvezi s tem, razen če posebna določba, ki se nanaša na posebno točko Kadrovskih predpisov, ne določa drugače, začasni ali pomožni uslužbenci, ki so bili uspešni na splošnih natečajih, nimajo pridobljene pravice do posebne obravnave, zato jih je treba obravnavati enako kot zunanje kandidate, ki so uspešno opravili take natečaje.

Zato ni mogoče šteti za diskriminatorno, če se uradnika na podlagi člena 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom razvrsti v nižji naziv od naziva, ki ga je imel kot uslužbenec brez naziva, čeprav bi bil razporejen na isto delovno mesto, na katerem je bil zaposlen pred 1. majem 2004, in bi opravljal enake ali celo pomembnejše naloge kot prej.

(Glej točke 75, 76, 78 in 80.)

6.      To, da je zakonodajalec s sprejetjem člena 5(4) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom zagotovil, da so kandidati, ki so bili uspešni na natečaju, katerega cilj oziroma posledica je možnost prehoda v višjo kategorijo, kot uradniki na poskusnem delu izjemoma lahko imenovani v naziv, ki so ga imeli v stari kategoriji, z vidika cilja zakonodajalca ne povzroča samovoljnega ali očitno neustreznega razlikovanja v primerjavi z začasnimi uslužbenci, ki so bili uspešni na splošnem natečaju in so bili zaposleni kot uradniki v kategoriji, v katero so spadali. Ti začasni uslužbenci namreč niso v enakem položaju kot kandidati, ki so bili uspešni na natečaju, katerega cilj oziroma posledica je možnost prehoda v višjo kategorijo in torej odločilno napredovanje v njihovi karieri.

S široko razlago navedenega člena 5(4) – da se ne upošteva, da je med pogodbo začasnega uslužbenca in imenovanjem za uradnika na poskusnem delu obdobje, v katerem oseba dela kot pomožni uslužbenec – bi se poleg tega lahko odpravilo enako obravnavanje kandidatov, ki so bili uspešni na istem splošnem natečaju in so v primerljivem dejanskem in pravnem položaju ter morajo biti upravičeni do enakega obravnavanja, zlasti pri razvrstitvi, brez poseganja v svobodo zakonodajalca Unije, da v pravila Kadrovskih predpisov kadar koli vnese spremembe, ki se mu zdijo združljive z interesom službe.

(Glej točko 85.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: zgoraj navedena sodba Lesniak proti Komisiji, točki 60 in 61 ter navedena sodna praksa; zgoraj navedena sodba Sørensen proti Komisiji, točki 53 in 54.

7.      Uradnik se ne more sklicevati na načelo varstva zaupanja v pravo, da bi izpodbijal zakonitost nove določbe predpisov, predvsem na področju, na katerem ima zakonodajalec široko diskrecijsko pravico. Poleg tega se nikakor ni mogoče sklicevati na kršitev tega načela ob pomanjkanju natančnih jamstev, ki naj bi mu jih zagotovila uprava, saj morajo biti ta jamstva skladna z veljavnimi predpisi.

Nekdanji pomožni uslužbenec, ki je bil imenovan za uradnika na poskusnem delu po 1. maju 2004, ko je začela veljati Uredba št. 723/2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, potem ko se je udeležil natečaja, objavljenega pred tem datumom, se zaradi neomembe reforme Kadrovskih predpisov v obvestilu o natečaju ne more sklicevati na jamstva institucije, ki bi pri njem lahko vzbudila upravičena pričakovanja, da se bodo ohranila stara merila Kadrovskih predpisov glede razvrstitve uradnikov v naziv. Upravičeno pričakovanje namreč zahteva izrecno obljubo, saj molk ne zadostuje.

(Glej točke 133, 134, 136 in 137.)

Napotitev na:

Sodišče: 22. december 2008, Centeno Mediavilla in drugi proti Komisiji, C‑443/07 P, točka 91;

Sodišče prve stopnje: 11. julij 2002, Wasmeier in drugi, T‑381/00, točka 106; 4. maj 2005, Castets proti Komisiji, T‑398/03, točka 34; 23. februar 2006, Cementbouw Handel & Industrie proti Komisiji, T‑282/02, točka 77; zgoraj navedena sodba Centeno Mediavilla in drugi proti Komisiji, točka 95; 4. februar 2009, Omya proti Komisiji, T‑145/06, točka 117.