Language of document : ECLI:EU:T:2022:568

SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (deveti senat)

z dne 21. septembra 2022(*)

„EKJS in EKSRP – Odhodki, izključeni iz financiranja – Odhodki Francije – Prostovoljna vezana podpora – Pogoji za upravičenost – Upravičeni sektorji in proizvodi – Člen 52(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013“

V zadevi T‑475/21,

Francoska republika, ki jo zastopajo A.-L. Desjonquères, F. Alabrune, T. Stéhelin, G. Bain in J.-L. Carré, agenti,

tožeča stranka,

proti

Evropski komisiji, ki jo zastopata C. Perrin in A. Sauka, agenta,

tožena stranka,

SPLOŠNO SODIŠČE (deveti senat),

v sestavi M. J. Costeira, predsednica, M. Kancheva, sodnica, in I. Dimitrakopoulos (poročevalec), sodnik,

sodni tajnik: E. Coulon,

na podlagi pisnega dela postopka,

ker stranki v treh tednih od vročitve obvestila o koncu pisnega dela postopka nista vložili predloga za razpis obravnave in je Splošno sodišče v skladu s členom 106(3) Poslovnika odločilo, da bo o tožbi odločilo brez ustnega dela postopka,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Francoska republika s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razglasitev ničnosti Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2021/988 z dne 16. junija 2021 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije (UL 2021, L 218, str. 9, v nadaljevanju: izpodbijani sklep) v delu, v katerem je bil z njim iz financiranja EKJS izključen znesek 45.869.990,19 EUR, ki ustreza odhodkom, nastalim na podlagi ukrepa prostovoljne vezane podpore za proizvodnjo krmnih stročnic, za leto zahtevka 2017.

 Dejansko stanje

2        Francoski organi so 1. avgusta 2016 na podlagi člena 54(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL 2013, L 347, str. 608) Evropsko komisijo uradno obvestili o ukrepu vezane podpore za sektor beljakovinskih rastlin, naslovljenem „24. Pomoč za proizvodnjo krmnih stročnic“ (v nadaljevanju: ukrep 24). V točki 2.2(b) tega uradnega obvestila je bilo med drugim navedeno, da so do te sheme vezane podpore upravičene površine, na katerih se gojijo čiste krmne stročnice, mešanica teh stročnic ali mešanica teh stročnic z drugimi vrstami (žita, druge trave, oljnice), če mešanica ob sajenju vsebuje najmanj 50 % semen krmnih stročnic.

3        Komisija je za leti zahtevka 2015 in 2016 (tj. proračunski leti 2016 in 2017) izvedla preiskavo pod referenčno številko NAC/2016/021/FR, po kateri je ugotovila, da pogoji za upravičenost, določeni za ukrep 24, niso bili skladni s pravom Evropske unije, in je zato sprejela Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1841 z dne 16. novembra 2018 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova EKJS in EKSRP iz financiranja Evropske unije (UL 2018, L 298, str. 34), pri čemer je za Francosko republiko uporabila finančni popravek za odhodke, nastale na podlagi tega ukrepa.

4        Komisija je izvedla novo preiskavo za leto zahtevka 2017, evidentirano pod referenčno številko NAC/2018/009/FR.

5        Komisija je z dopisom z dne 4. maja 2018 Francoski republiki sporočila rezultate zgoraj navedene preiskave v skladu s členom 34(2) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo (UL 2014, L 255, str. 59). Komisija je v tem obvestilu z dne 4. maja 2018 ugotovila, da se pogoji za upravičenost do ukrepa 24 niso spremenili v primerjavi s tistimi, ki so veljali za leti zahtevka 2015 in 2016, saj so bile mešanice stročnic s travami še vedno med površinami, upravičenimi do vezane podpore. Komisija je zato francoske organe obvestila, da so po njenem mnenju plačila, izvršena na podlagi ukrepa 24 od leta zahtevka 2017, nepravilna in niso upravičena do financiranja Unije. Poleg tega je francoske organe pozvala, naj predložijo oceno tveganja za EKJS za leto zahtevka 2017 in spremenijo pogoje za upravičenost do ukrepa 24.

6        Francoski organi so z dopisom z dne 6. novembra 2018 izpodbijali uporabo finančnega popravka v višini zneska pomoči, izplačane za površine, zasajene z mešanicami stročnic in trav, ter v bistvu trdili, da nobena zakonodajna določba ne izključuje trav iz vezane podpore.

7        Komisija je z dopisom z dne 17. decembra 2019, poslanim na podlagi člena 34(3), tretji pododstavek, in člena 40(1) Uredbe št. 908/2014, Francoski republiki uradno sporočila ocenjeni znesek popravka, predlaganega za leto zahtevka 2017, in sicer 45.869.990,19 EUR.

8        Francoski organi so z dopisom z dne 3. februarja 2020 zaprosili za začetek spravnega postopka na podlagi člena 40(1) Uredbe št. 908/2014. Spravni organ je 2. avgusta 2020 izdal poročilo, v katerem je ugotovil, da sprava med strankama ni mogoča.

9        Komisija je z dopisom z dne 5. marca 2021 francoskim organom poslala svoje končno stališče na podlagi poročila spravnega organa, v katerem je v bistvu potrdila, da ker trave niso navedene na seznamu sektorjev in proizvodov, upravičenih do vezane podpore, določenem v členu 52(2) Uredbe št. 1307/2013, mešanice stročnic in trav, čeprav v manjšinskem deležu, ne morejo biti upravičene do take podpore.

10      Komisija je z izpodbijanim sklepom iz financiranja Unije med drugim izključila odhodke Francoske republike na podlagi ukrepa 24 za leto zahtevka 2017 v višini 45.869.990,19 EUR.

 Predlogi strank

11      Francoska republika Splošnemu sodišču v bistvu predlaga, naj:

–        izpodbijani sklep razglasi za ničen v delu, v katerem je uporabljen finančni popravek v višini 45.869.990,19 EUR za odhodke v zvezi z ukrepom 24, ki se nanašajo na leto zahtevka 2017;

–        Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

12      Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        tožbo zavrne;

–        Francoski republiki naloži plačilo stroškov.

 Pravo

13      Francoska republika v utemeljitev tožbe navaja en sam tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev člena 52(2) Uredbe št. 1307/2013. Francoska republika namreč trdi, da je Komisija s tem, ko je menila, da stročnice, ki se gojijo v mešanici s travami, niso upravičene do sheme vezane podpore, napačno razlagala navedeno določbo.

14      V zvezi s tem Francoska republika trdi, da iz jezikovne, kontekstualne in teleološke razlage člena 52(2) Uredbe št. 1307/2013 izhaja, da je pojem „sektor“ iz te določbe širši od pojma „proizvod“, kar naj bi potrjevalo zlasti razlikovanje med kmetijsko proizvodnjo in kmetijskim sektorjem v členu 52(3) ter členu 54(1) in (2) Uredbe št. 1307/2013, uvodni izjavi 49 navedene uredbe in Uredbi (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL 2013, L 347, str. 671). Tako lahko po mnenju Francoske republike države članice v skladu s členom 52(2) Uredbe št. 1307/2013, da bi preprečile poslabšanje obstoječih težav, odobrijo vezano podporo bodisi določenemu kmetijskemu sektorju, to je več vrstam proizvodnje, ki so v tem sektorju glavne ali sekundarne, bodisi eni sami določeni vrsti kmetijske proizvodnje.

15      Glede, natančneje, sektorja beljakovinskih rastlin, navedenega v členu 52(2) Uredbe št. 1307/2013, Francoska republika meni, da ne označuje posebne proizvodnje, ampak se nanaša na sektor rastlin iz družine stročnic, ki se gojijo zaradi visoke vsebnosti beljakovin.

16      V teh okoliščinah Francoska republika trdi, da je treba sektor beljakovinskih rastlin razlagati široko, tako da se vanj vključijo vse običajne prakse, ki so v državi članici uveljavljene za proizvodnjo vrst stročnic, ki se gojijo zaradi visoke vsebnosti beljakovin.

17      V Franciji pa naj bi se stročnice, namenjene krmi živali, običajno gojile v mešanici z drugimi vrstami, kot so trave. Gojenje stročnic v mešanici s travami naj bi namreč bilo ne le v interesu kmetijstva, saj naj bi rejcem omogočalo, da imajo bolj prebavljivo krmo za živali, ampak tudi v interesu okolja, saj naj bi stročnice omogočale vezavo dušika iz zraka v tla in s tem zmanjšanje dodajanja dušikovih gnojil. Poleg tega Francoska republika trdi, da se je sektor krmnih stročnic od šestdesetih let prejšnjega stoletja znatno zmanjšal. Zato naj bi odobritev vezane podpore za gojenje stročnic, ki vključuje gojenje krmnih stročnic v mešanici z drugimi vrstami, vključno s travami, ustrezala cilju vezane podpore, ki naj bi bil podpora sektorju v težavah s spodbujanjem običajne in ustrezne prakse za zdravje živali in okolje.

18      Nazadnje, Francoska republika v repliki navaja, da ne trdi, da so stročnice in trave glavna oziroma sekundarna proizvodnja v sektorju beljakovinskih rastlin, ampak da so mešanice stročnic in trav, v katerih prevladujejo stročnice, samostojna vrsta proizvodnje v navedenem sektorju.

19      Komisija izpodbija trditve Francoske republike.

20      Po eni strani je treba najprej ugotoviti, da Francoska republika v svojih pisanjih ne izpodbija tega, da trave, obravnavane ločeno, ne spadajo v sektorje ali proizvode, katerih seznam je v členu 52(2) Uredbe št. 1307/2013, in da zato same po sebi niso upravičene do vezane podpore. Po drugi strani med strankama ni sporno, da so stročnice upravičene do vezane podpore, ker je ta proizvodnja del sektorja beljakovinskih rastlin, ki je izrecno naveden v členu 52(2) Uredbe št. 1307/2013.

21      Vendar se stranki ne strinjata glede vprašanja, ali so mešanice med, na eni strani, kmetijskimi proizvodi, ki spadajo v enega od sektorjev ali enega od proizvodov, katerih seznam je v členu 52(2) Uredbe št. 1307/2013, kot so stročnice, in, na drugi strani, kmetijskimi proizvodi, ki ne spadajo v navedene sektorje ali navedene proizvode, kot so trave, upravičene do vezane podpore.

22      Za odgovor na to vprašanje je potrebna jezikovna, kontekstualna in teleološka razlaga člena 52(2) Uredbe št. 1307/2013 (glej v tem smislu sodbo z dne 11. decembra 2015, Finska/Komisija, T‑124/14, EU:T:2015:955, točka 24).

 Jezikovna razlaga

23      V okviru jezikovne razlage je treba upoštevati dejstvo, da so besedila prava Unije sestavljena v več jezikih in da so vse jezikovne različice verodostojne, zaradi česar je morda treba jezikovne različice primerjati med seboj (glej v tem smislu sodbo z dne 11. decembra 2015, Finska/Komisija, T‑124/14, EU:T:2015:955, točka 25 in navedena sodna praksa).

24      Člen 52 Uredbe št. 1307/2013, naslovljen „Splošna pravila“, je v poglavju 1, naslovljenem „Prostovoljna vezana podpora“, naslova IV, naslovljenega „Vezana podpora“, navedene uredbe in v odstavku 1 določa, da lahko države članice kmetom odobrijo vezano podporo pod pogoji, določenimi v navedenem poglavju.

25      V skladu s členom 52(2) Uredbe št. 1307/2013 se lahko vezana podpora odobri za naslednje sektorje in proizvode: žita, oljnice, stročnice, zrnate stročnice, lan, konopljo, riž, oreške, škrobni krompir, mleko in mlečne proizvode, semena, ovčje in kozje meso, goveje in telečje meso, oljčno olje, sviloprejke, posušeno krmo, hmelj, sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo, sadje in zelenjavo ter hitro rastoči panjevec.

26      Ugotoviti je treba, da člen 52(2) Uredbe št. 1307/2013 določa seznam sektorjev in proizvodov, upravičenih do vezane podpore, katerega omejenost in izčrpnost dokazuje uporaba pridevnika „naslednje“ („following“ v angleščini in „seguenti“ v italijanščini), ki mu sledi dvopičje, nato pa so našteti navedeni sektorji in navedeni proizvodi.

27      Ker torej člen 52(2) Uredbe št. 1307/2013, po eni strani, določa izčrpen seznam sektorjev in proizvodov, ki so upravičeni do vezane podpore, ter, po drugi strani, ne navaja mešanic med proizvodi, ki spadajo v sektorje ali proizvode, ki so izrecno navedeni na tem seznamu, in proizvodi, ki ne spadajo v navedene sektorje ali navedene proizvode, se zdi, da jezikovna razlaga te določbe podpira trditev Komisije, ki se v bistvu nanaša na neupravičenost navedenih mešanic, in ne trditve, ki jo zagovarja Francoska republika.

 Kontekstualna razlaga

28      Iz uporabe, po eni strani, pridevnika „prostovoljna“ v naslovu poglavja 1 naslova IV Uredbe št. 1307/2013 in, po drugi strani, povedkovnika „lahko“ v členu 52(1) te uredbe (glej točko 24 zgoraj) izhaja, da shema vezane podpore ni obvezna in da lahko torej države članice prosto odločijo o odobritvi take podpore.

29      Poleg tega morajo države članice v skladu s členom 52(1) Uredbe št. 1307/2013, kadar se odločijo uvesti tako podporo, to storiti ob upoštevanju vseh pogojev iz poglavja 1 naslova IV navedene uredbe (glej točko 24 zgoraj).

30      V zvezi s tem so, prvič, v skladu s členom 52(2) Uredbe št. 1307/2013 do vezane podpore upravičeni sektorji in proizvodi, katerih izčrpen seznam je v navedenem členu. Drugič, v skladu s členom 52(3) navedene uredbe se lahko taka podpora odobri le sektorjem ali regijam države članice, v katerih so „določene vrste kmetovanja“ ali „določeni kmetijski sektorji“, po eni strani, posebej pomembni iz gospodarskih, okoljskih ali socialnih razlogov ter ki se, po drugi strani, spopadajo s težavami. Člen 52(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe št. 1307/2013 ter o spremembi Priloge X k navedeni uredbi (UL 2014, L 181, str. 1) določa, da navedene težave pomenijo obstoj tveganja opustitve ali zmanjšanja proizvodnje, med drugim zaradi nizke donosnosti dejavnosti, ki se izvaja, kar negativno vpliva na gospodarsko, socialno ali okoljsko ravnovesje v zadevni regiji ali sektorju. Tretjič, člen 52(5) Uredbe št. 1307/2013 določa, da mora biti taka podpora potrebna za ohranitev sedanjih ravni proizvodnje v zadevnih sektorjih ali regijah.

31      Iz skupne razlage zgoraj navedenih določb tako izhaja, da je zakonodajalec želel omejiti možnost držav članic, da odobrijo vezano podporo, z uvedbo kumulativnih pogojev, ki znatno omejujejo krog upravičencev in, splošneje, njeno stvarno področje uporabe. Zato bi bila široka razlaga navedenega področja uporabe nezdružljiva z zgoraj navedenimi pogoji.

32      Poleg tega, čeprav je s členom 52(3) Uredbe št. 1307/2013 državam članicam dano določeno polje proste presoje pri ugotavljanju, ali so sektorji ali proizvodnja, po eni strani, posebej pomembni iz gospodarskih, okoljskih ali socialnih razlogov in se, po drugi strani, spopadajo s težavami ter ali bi lahko vezana podpora preprečila poslabšanje teh težav ali opustitev proizvodnje, iz tega člena ali iz katere koli druge določbe Uredbe št. 1307/2013 ali Uredbe št. 639/2014 nikakor ne izhaja, da imajo države članice podobno polje proste presoje glede opredelitve sektorjev ali proizvodov, upravičenih do vezane podpore, katerih seznam je v členu 52(2) Uredbe št. 1307/2013. Taka diskrecijska pravica bi bila namreč v nasprotju z izčrpnostjo seznama iz člena 52(2) Uredbe št. 1307/2013, ki ga je Francoska republika med drugim izrecno priznala v svojih pisanjih.

33      Poleg tega je treba poudariti, da so v členu 1, točka (b), Uredbe št. 1307/2013 naštete različne sheme podpore za kmete, ki jih urejajo določbe te uredbe. Vendar iz Priloge I k navedeni uredbi izhaja, da so te sheme ločene od proizvodnje, razen sheme vezane podpore in posebne pomoči za bombaž, ki jo urejajo določbe poglavja 2 naslova IV iste uredbe.

34      Zato vezana podpora pomeni shemo pomoči, ki odstopa od drugih shem pomoči, ki jih ureja Uredba št. 1307/2013 ter ki so ločene od proizvodnje in se načeloma ne nanašajo posebej na kmetijske sektorje ali proizvodnjo, ki se spopadajo s težavami.

35      Iz tega sledi, da je treba pogoje za uporabo vezane podpore glede na to, da ta podpora pomeni odstopanje, razlagati ozko (glej v tem smislu in po analogiji sodbi z dne 13. decembra 2018, Sut, C‑514/17, EU:C:2018:1016, točka 28 in navedena sodna praksa, in z dne 22. januarja 2020, Pensionsversicherungsanstalt (Prenehanje z delom po dopolnitvi upokojitvene starosti), C‑32/19, EU:C:2020:25, točka 38 in navedena sodna praksa).

36      Glede na zgornje preudarke je treba ugotoviti, da je treba upravičene sektorje in proizvode, katerih seznam je v členu 52(2) Uredbe št. 1307/2013, razlagati ozko.

37      Zato kontekstualna razlaga člena 52(2) Uredbe št. 1307/2013 ne podpira trditve Francoske republike glede upravičenosti mešanic, ki vključujejo kmetijske proizvode, ki spadajo v enega od sektorjev ali enega od proizvodov, izrecno naštetih v tem členu, in druge proizvode, ki ne spadajo v navedene sektorje ali navedene proizvode.

 Teleološka razlaga

38      Za namene teleološke razlage člena 52(2) Uredbe št. 1307/2013 je treba upoštevati cilj sheme vezane podpore, naveden v uvodni izjavi 49 in členu 52(5) iste uredbe. Iz te uvodne izjave in zadnjenavedene določbe v povezavi s členom 52(3) Uredbe št. 1307/2013 in členom 52(3) Uredbe št. 639/2014 (glej točko 30 zgoraj) izhaja, da cilj vezane podpore ni podpreti kmetijske proizvodnje na splošno, temveč je njen namen ustvariti spodbudo za ohranitev sedanjih ravni proizvodnje v določenih sektorjih ali regijah države članice, v katerih se določene vrste kmetovanja ali določeni kmetijski sektorji, ki so posebej pomembni iz gospodarskih in socialnih razlogov, srečujejo s težavami, ki lahko povzročijo opustitev ali zmanjšanje proizvodnje in negativno vplivajo na gospodarsko, socialno ali okoljsko ravnovesje v zadevni regiji ali sektorju.

39      Iz tega sledi, da je cilj vezane podpore podpreti proizvodnjo, ki se nanaša na nekatere kmetijske sektorje ali nekatere posebne proizvodnje, ki se srečujejo s težavami, da bi preprečili opustitev ali zmanjšanje te proizvodnje in posledični negativni vpliv na gospodarsko, socialno ali okoljsko ravnovesje v zadevni regiji ali sektorju.

40      V obravnavanem primeru je treba opozoriti, da je bil namen ukrepa 24, naslovljenega „Pomoč za proizvodnjo krmnih stročnic“, spodbuditi proizvodnjo krmnih stročnic, saj so se glede na uradno obvestilo Francoske republike v skladu s členom 52(4) Uredbe št. 1307/2013 površine krmnih stročnic od leta 2010 začele zmanjševati, površine čistih krmnih stročnic pa so se stalno in znatno zmanjševale.

41      Francoska republika v bistvu trdi, da podpora, vezana na gojenje stročnic, bogatih z beljakovinami, ki med drugim vključuje mešanice stročnic in trav, ustreza cilju podpore sektorju v težavah, ki je še posebej pomemben iz gospodarskih, socialnih ali okoljskih razlogov v smislu člena 52(3) Uredbe št. 1307/2013.

42      V zvezi s tem, prvič, Francoska republika trdi, da imajo stročnice to posebnost, da vežejo dušik iz zraka v tla, zaradi česar ni treba dodajati dušikovih gnojil, ter da so zato stročnice pogosto in tradicionalno zasejane z drugimi vrstami.

43      Vendar iz zgoraj navedene trditve ne izhaja, da so stročnice zasejane izključno ali pretežno s travami. Zato s to trditvijo ni mogoče dokazati, da je bilo mogoče cilj, zastavljen z ukrepom 24 v skladu z Uredbo št. 1307/2013, ki je podpora proizvodnji krmnih stročnic, da se ohrani njena sedanja raven (glej točko 40 zgoraj), učinkovito doseči le, če je navedena proizvodnja vključevala mešanice stročnic in trav.

44      Vsekakor je treba poudariti, tako kot Komisija, da cilj vezane podpore ni podpreti ukrepov, ki ugodno vplivajo na okolje, in da obstaja druga shema podpore, določena z Uredbo št. 1307/2013, ki uresničuje ta cilj (glej poglavje 3, naslovljeno „Plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje“, naslova III, naslovljenega „Shema osnovnega plačila, shema enotnega plačila na površino in z njima povezana plačila“ navedene uredbe).

45      Zato tudi ob predpostavki, da so stročnice koristne za okolje, ta okoliščina ne dokazuje, da se cilj iz točke 40 zgoraj učinkovito uresničuje z vezano podporo za mešanice stročnic in trav. Zato je treba trditev Francoske republike, navedeno v točki 42 zgoraj, zavrniti.

46      Poleg tega Francoska republika v repliki trdi, da so mešani posevki stročnic in trav v okoljskem interesu, saj naj bi stročnice zaradi prisotnosti trav bolje vezale dušik iz zraka, zaradi česar naj ne bi bilo treba v tla dodajati dušikovih gnojil. Francoska republika se v utemeljitev te trditve sklicuje na študijo Institut national de recherche pour l’agriculture, l’alimentation et l’environnement (nacionalni raziskovalni inštitut za kmetijstvo, prehrano in okolje) iz leta 2010. Vendar iz spisa v zadevi ni razvidno, da sta bili zgoraj navedeni trditev in študija posredovani Komisiji in obravnavani v upravnem postopku. V teh okoliščinah je treba v skladu s sodno prakso, glede na katero je treba zakonitost sklepa Komisije presojati na podlagi informacij, ki so ji bile na voljo ob njegovem sprejetju (glej v tem smislu sodbo z dne 22. januarja 2020, Litva/Komisija, T‑19/18, neobjavljena, EU:T:2020:4, točka 42 in navedena sodna praksa), zgoraj navedeni trditev in študijo zavrniti, ker ne vplivata na utemeljenost izpodbijanega sklepa.

47      Drugič, Francoska republika trdi, da mešanice stročnic in trav rejcem omogočajo, da imajo bolj popolno in prebavljivo krmo za živali. Ugotoviti pa je treba, kot navaja Komisija, da ta trditev ni upoštevna, ker se v obravnavanem primeru ukrep 24 ne nanaša na živinorejski sektor, temveč je namenjen podpori za proizvodnjo krmnih stročnic. Zato je treba trditev Francoske republike zavrniti.

48      Iz tega sledi, da Francoska republika ni uspela dokazati, da bi odobritev vezane podpore za mešanice stročnic in trav ustrezala cilju ukrepa 24 v skladu z Uredbo št. 1307/2013.

49      Glede na navedeno teleološka razlaga člena 52(2) Uredbe št. 1307/2013 potrjuje, da mešanice med kmetijskimi proizvodi, ki spadajo v enega od sektorjev ali enega od proizvodov, izrecno naštetih v tem členu, in kmetijskimi proizvodi, ki ne spadajo v navedene sektorje ali navedene proizvode, niso upravičene do vezane podpore.

50      Glede na vse navedeno jezikovna, kontekstualna in teleološka razlaga člena 52(2) Uredbe št. 1307/2013 nasprotuje široki razlagi pojma kmetijski „sektor“ iz člena 52(2) Uredbe št. 1307/2013, ki jo podpira Francoska republika.

51      Vendar je treba preveriti, ali je treba, kot trdi Francoska republika, za opredelitev kmetijskega sektorja v smislu člena 52(2) Uredbe št. 1307/2013 upoštevati vse običajne prakse, ki so v državi članici uveljavljene za proizvodnjo kmetijskih rastlin, ki spadajo v tak sektor (glej točko 16 zgoraj).

52      Francoska republika v zvezi s tem trdi, da so v skladu s členom 52(2) Uredbe št. 639/2014 običajne in uveljavljene prakse v državi članici upoštevne za opredelitev določenih kmetijskih sektorjev iz člena 52(2) Uredbe št. 1307/2013.

53      Komisija izpodbija trditve Francoske republike.

54      Na prvem mestu je treba, po eni strani, opozoriti, kot navaja Komisija, da je Uredba št. 639/2014 delegirana uredba, katere cilj je dopolniti določbe Uredbe št. 1307/2013. Tako se na njene določbe ni mogoče sklicevati za odstopanje od določb Uredbe št. 1307/2013, na podlagi katerih je bila sprejeta, niti za razlago teh določb v nasprotju z njihovim besedilom in sistematiko.

55      Po drugi strani se člen 52(2) Uredbe št. 639/2014 ne nanaša na opredelitev sektorjev in proizvodov, upravičenih do vezane podpore, iz člena 52(2) Uredbe št. 1307/2013. Člen 52(2) Uredbe št. 639/2014 se namreč izrecno sklicuje na člen 52(3) Uredbe št. 1307/2013, ki določa kumulativen pogoj, ločen od pogoja iz člena 52(2) navedene uredbe (glej točke od 30 do 32 zgoraj).

56      Tako iz skupne razlage člena 52(2) Uredbe št. 639/2014 ter člena 52(2) in (3) Uredbe št. 1307/2013 izhaja, da države članice „upoštevajo zlasti ustrezne proizvodne strukture in razmere v zadevni regiji ali sektorju“, le kadar v skladu s členom 52(3) Uredbe št. 1307/2013 opredelijo „določene vrste kmetovanja“ ali „določene kmetijske sektorje“, ki so, po eni strani, posebej pomembni iz gospodarskih, socialnih ali okoljskih razlogov in se, po drugi strani, srečujejo s težavami.

57      Na drugem mestu, Francoska republika je v repliki v bistvu pojasnila, da ni želela dokazati, da običajne in uveljavljene prakse v državi članici pomenijo merilo za upravičenost do vezane podpore, ampak da so bile te prakse upoštevne za opredelitev določenih kmetijskih sektorjev iz člena 52(2) Uredbe št. 1307/2013. V zvezi s tem zadostuje ugotoviti, da je to razlikovanje umetno. V nasprotju s tem, kar trdi Francoska republika, je namreč opredelitev sektorjev, katerih seznam je v členu 52(2) Uredbe št. 1307/2013, vprašanje, ki se postavlja za določitev kmetijskih rastlin in proizvodnje, upravičenih do vezane podpore na podlagi tega člena. Kot pa je bilo navedeno v točki 32 zgoraj, ta člen državam članicam ne daje nikakršnega polja proste presoje glede opredelitve sektorjev in proizvodov, ki so upravičeni do vezane podpore.

58      Na tretjem mestu, za zagotovitev pravne varnosti in enotne razlage določb o vezani podpori v Uniji je treba kmetijski sektor v smislu člena 52(2) Uredbe št. 1307/2013 opredeliti na podlagi jasnih in objektivnih meril v zvezi s kmetijskimi proizvodi, ki spadajo v navedeni sektor. Tako pojma „sektor“ ni mogoče opredeliti na podlagi običajnih praks, uveljavljenih v državi članici za proizvodnjo kmetijskih rastlin, ki spadajo v tak sektor, ki se ne nanašajo na same proizvode in se lahko razlikujejo glede na pogoje, ki obstajajo v vsaki državi članici. Poleg tega evropska zakonodaja ne določa posebnih meril, na podlagi katerih bi bilo treba preučiti obstoj običajne in uveljavljene prakse v državi članici. Zato razlaga, ki jo predlaga Francoska republika, ni združljiva z zahtevami po jasnosti in predvidljivosti veljavne pravne norme.

59      Zato tudi ob predpostavki, da so mešanice stročnic in trav običajna in uveljavljena praksa v Franciji v sektorju beljakovinskih rastlin, zanje ni mogoče šteti, da so del navedenega sektorja v smislu člena 52(2) Uredbe št. 1307/2013.

60      Glede na vse navedeno je treba ugotoviti, da Komisija ni napačno uporabila prava, ko je člen 52(2) Uredbe št. 1307/2013 razlagala tako, da so iz vezane podpore izključeni, po eni strani, proizvodi, ki niso navedeni na seznamu, določenem v navedenem členu, ali ki niso del enega od sektorjev, ki so prav tako navedeni na tem seznamu, kot so trave, ter, po drugi strani, mešanice med zgoraj navedenimi proizvodi in proizvodi, ki spadajo v sektorje ali proizvode, ki so izrecno navedeni v tem členu.

61      Zato je treba edini tožbeni razlog Francoske republike in posledično tožbo v celoti zavrniti.

 Stroški

62      V skladu s členom 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Francoska republika s svojimi predlogi ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi Komisije naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (deveti senat)

razsodilo:

1.      Tožba se zavrne.

2.      Francoski republiki se naloži plačilo stroškov.

Costeira

Kancheva

Dimitrakopoulos

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 21. septembra 2022.

Podpisi


*      Jezik postopka: francoščina.