Zadeva T-36/09

dm-drogerie markt GmbH & Co. KG

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava besedne znamke Skupnosti dm – Prejšnja nacionalna figurativna znamka dm – Upravni postopek – Odločbe oddelkov za ugovore – Razveljavitev – Popravki očitnih napak – Neobstoječ akt – Dopustnost pritožb, vloženih pri odboru za pritožbe – Rok za vložitev pritožbe – Legitimno pričakovanje – Členi 59, 60a, 63 in 77a Uredbe (ES) št. 40/94 (postali členi 60, 62, 65 in 80 Uredbe (ES) št. 207/2009) – Pravilo 53 Uredbe (ES) št. 2868/95“

Povzetek sodbe

1.      Znamka Skupnosti – Postopkovne določbe – Odločba Urada – Popravek – Meje

(Uredba Komisije št. 2868/95, člen 1, pravilo 53)

2.      Znamka Skupnosti – Pripombe tretjih oseb in ugovor – Pristojnost oddelkov za ugovore za revizijo svojih odločb – Popravek – Razveljavitev – Preizkus

(Uredba Sveta št. 40/94, člena 60a in 77a; Uredba Komisije št. 2868/95, člen 1, pravilo 53)

3.      Akti institucij – Domneva veljavnosti – Neobstoječ akt – Pojem

4.      Pravo Unije – Načela – Varstvo legitimnih pričakovanj – Pogoji – Jasna zagotovila uprave – Pojem – Molk uprave – Izključitev

5.      Znamka Skupnosti – Pritožbeni postopek – Rok in oblika pritožbe – Sklicevanje na načelo varstva legitimnih pričakovanj za izognitev prekluziji – Pogoji

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 59)

1.      V skladu s pravilom 53 Uredbe št. 2868/95 za izvedbo Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti mora Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), če po uradni dolžnosti ali na zahtevo zainteresirane stranke ugotovi jezikovne napake, napake pri prepisu in očitne napake v odločitvi, zagotoviti, da napako popravi pristojna služba ali oddelek. Iz tega besedila je razvidno, da se s popravki, ki se izvedejo na podlagi te določbe, lahko odpravijo zgolj pravopisne ali slovnične napake, napake pri prepisu – na primer napake glede imen strank ali zapisa znakov – ali napake, ki so tako očitne, da si ne bi bilo mogoče predstavljati nobenega drugega besedila kot popravljenega.

(Glej točko 73.)

2.      Kot je pojasnjeno v enajsti in dvanajsti uvodni izjavi Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti, je hotel zakonodajalec s sprejetjem te uredbe določiti pristojnosti Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) in vseh organov tega telesa. Tako je običajen način izpodbijanja odločb oddelka za ugovore ta, da stranke, ki so bile prizadete s temi odločbami, uporabijo pravna sredstva, določena v naslovu VII Uredbe št. 40/94. Poleg tega so v tej uredbi določeni trije primeri, v katerih lahko oddelki za ugovore sami ponovno obravnavajo odločbe, ki so jih sprejeli, in sicer popravek v skladu s pravilom 53 Uredbe št. 2868/95 za izvedbo Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti, razveljavitev odločb v skladu s členom 77a Uredbe št. 40/94 in preizkus odločb v primerih inter partes, določen v členu 60a Uredbe št. 40/94. Uporaba teh možnosti je omejena. Iz splošne strukture pravil upravnega postopka, ki so bila uvedena z Uredbo št. 40/94, je namreč razvidno, da oddelki za ugovore načeloma izčrpajo svojo pristojnost s sprejetjem odločbe na podlagi člena 43 te uredbe in da lahko odločbe, ki so jih sprejeli, razveljavijo ali spremenijo samo v primerih, ki so določeni v tej ureditvi.

(Glej točko 80.)

3.      Za akte institucij, organov, uradov in agencij Evropske unije načeloma velja domneva zakonitosti in ti akti imajo – tudi če so v njih nepravilnosti – zato pravne učinke, dokler niso razveljavljeni ali umaknjeni. Vendar so izjema od tega načela akti, pri katerih so podane tako očitne in hude nepravilnosti, da jih pravni red Unije ne more dopustiti, in za katere se tudi po uradni dolžnosti šteje, da nimajo nobenega pravnega učinka in so torej pravno neobstoječi. Namen te izjeme je ohraniti ravnovesje med bistvenima, vendar včasih protislovnima zahtevama, ki jima mora zadostiti pravni red, in sicer med stabilnostjo pravnih odnosov in spoštovanjem zakonitosti. Resnost pravnih posledic, ki se navezujejo na ugotovitev neobstoja akta, terja, da je taka ugotovitev zaradi pravne varnosti mogoča le v zelo izjemnih primerih.

Nepravilnosti, zaradi katerih sodišče Unije lahko meni, da je akt pravno neobstoječ, se razlikujejo od nezakonitosti, katerih ugotovitev načeloma povzroči razglasitev ničnosti aktov, ki so podvrženi nadzoru zakonitosti, določenemu v Pogodbi, ne zaradi njihove narave, ampak zaradi njihove resnosti in očitnosti. Za pravno neobstoječe je namreč treba šteti akte z nepravilnostmi, katerih resnost je tako očitna, da vpliva na njihove bistvene pogoje.

(Glej točki 83 in 86.)

4.      Na načelo varstva legitimnih pričakovanj se lahko, tudi če akt ne obstaja, sklicuje vsak posameznik, ki mu je institucija z natančnimi zagotovili vzbudila upravičena pričakovanja. Taka zagotovila so ne glede na obliko, v kateri so bila sporočena, natančne, brezpogojne ter usklajene informacije pooblaščenih in zanesljivih virov. Nasprotno pa se nihče ne more sklicevati na kršitev tega načela, kadar ni jasnih zagotovil uprave. Stranka se torej ne more sklicevati na molk uprave, ko navaja kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj.

(Glej točke od 108 do 110.)

5.      V zvezi z možnostjo sklicevanja na načelo varstva legitimnih pričakovanj za izognitev prekluziji mora tožeča stranka dokazati pričakovanja, utemeljena z natančnimi zagotovili uprave, ki povzročijo sprejemljivo zmedo pri dobroverni zadevni stranki, ki je izkazala potrebno skrbnost, zahtevano od običajno obveščenega subjekta.

Ker tožeča stranka kljub zavezujočemu roku za vložitev pritožbe zoper odločbo oddelka za ugovore pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), ki je določen v členu 59 Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti in na katerega je bila sicer opozorjena ob vročitvi, v tem roku ni vložila pritožbe zoper to odločbo, pa čeprav zgolj iz previdnosti, ni dokazala potrebne skrbnosti običajno obveščenega subjekta, da bi se lahko sklicevala na načelo varstva legitimnih pričakovanj.

(Glej točki 114 in 115.)