SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (pritožbeni senat)
z dne 19. novembra 2009
Zadeva T-50/08 P
Christos Michail
proti
Komisiji Evropskih skupnosti
„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Ocenjevanje – Karierno ocenjevalno poročilo – Ocenjevalno obdobje 2004 – Obveznost obrazložitve Sodišča za uslužbence“
Predmet: Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 22. novembra 2007 v zadevi Michail proti Komisiji (F‑34/06, še neobjavljena v ZOdl. JU), s katero se predlaga razveljavitev te sodbe.
Odločitev: Pritožba se zavrne. Christos Michail nosi svoje stroške in stroške, ki jih je v okviru tega postopka priglasila Komisija Evropskih skupnosti.
Povzetek
1. Pritožba – Pritožbeni razlogi – Predlogi, ki niso utemeljeni z nobenim posebnim pritožbenim razlogom – Nedopustnost
(člen 225a ES; Statut Sodišča, Priloga I, člen 11(1); Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 138(1), prvi pododstavek, (c))
2. Postopek – Obrazložitev sodb – Obseg
(Statut Sodišča, člen 36 in Priloga I, člen 7(1))
3. Pritožba – Pritožbeni razlogi – Izkrivljanje dokazov – Vsebinska nepravilnost ugotovitev dejanskega stanja, ki izhajajo iz listin v spisu – Dopustnost
(člen 225a ES; Statut Sodišča, Priloga I, člen 11(1))
4. Ničnostna tožba – Tožbeni razlogi – Brezpredmeten tožbeni razlog – Pojem
5. Pritožba – Pritožbeni razlogi – Pritožbeni razlog zoper del obrazložitve sodbe, ki ni nujen za utemeljitev njenega izreka – Brezpredmeten pritožbeni razlog
1. Iz člena 225a ES, člena 11(1) Priloge I k Statutu Sodišča in člena 138(1), prvi pododstavek, (c) Poslovnika Sodišča prve stopnje izhaja, da je treba v pritožbi jasno navesti grajane elemente sodbe, katere razveljavitev je predlagana, in pravne trditve, ki na poseben način utemeljujejo ta predlog.
Predloge iz pritožbe za razveljavitev sodbe Sodišča za uslužbence je zato treba razglasiti za nedopustne, če niso utemeljeni z nobenim posebnim pritožbenim razlogom.
(Glej točke od 30 do 33.)
Napotitev na: Sodišče, 17. september 1996, San Marco proti Komisiji, C‑19/95 P, Recueil, str. I‑4435, točka 37; Sodišče, 28. maj 1998, New Holland Ford proti Komisiji, C‑8/95 P, Recueil, str. I‑3175, točka 23.
2. Čeprav obveznost Sodišča za uslužbence, da obrazloži svoje odločitve, ne pomeni, da podrobno odgovori na vsako trditev stranke, predvsem če ta ni dovolj jasna in natančna ter ni ustrezno podprta s podrobnimi dokazi, pa mu vsaj nalaga, da preuči vse zatrjevane kršitve prava. Glede tega morajo biti sodbe Sodišča za uslužbence dovolj obrazložene, da lahko Sodišče prve stopnje opravi sodni nadzor.
(Glej točki 42 in 56.)
Napotitev na: Sodišče, 10. december 1998, Schröder in drugi proti Komisiji, C‑221/97 P, Recueil, str. I‑8255, točka 24; Sodišče, 6. marec 2001, Connolly proti Komisiji, C‑274/99 P, Recueil, str. I‑1611, točka 121; Sodišče, 11. september 2003, Belgija proti Komisiji, C‑197/99 P, Recueil, str. I‑8461, točka 81; Sodišče, 18. maj 2006, Archer Daniels Midland in Archer Daniels Midland Ingredients proti Komisiji, C‑397/03 P, ZOdl., str. I‑4429, točka 60 in navedena sodna praksa; Sodišče, 4. oktober 2007, Naipes Heraclio Fournier proti UUNT, C‑311/05 P, neobjavljena v ZOdl., točka 52 in navedena sodna praksa; Sodišče, 25. oktober 2007, Komninou in drugi proti Komisiji, C‑167/06 P, neobjavljena v ZOdl., točka 22.
3. Očitki glede ugotovitev dejanskega stanja in njihove presoje v izpodbijani odločbi v fazi pritožbe so dopustni, če pritožnik trdi, da je Sodišče za uslužbence podalo ugotovitve, katerih vsebinska nepravilnost izhaja iz listin v spisu, ali je izkrivilo dokaze, ki so mu bili predloženi. V fazi pritožbe se šteje za dopusten tudi pritožbeni razlog, ki se nanaša na nepopolno preučitev dejanskega stanja.
(Glej točko 50.)
Napotitev na: Sodišče, 15. oktober 2002, Limburgse Vinyl Maatschappij in drugi proti Komisiji, C‑238/99 P, C‑244/99 P, C‑245/99 P, C‑247/99 P, od C‑250/99 P do C‑252/99 P in C‑254/99 P, Recueil, str. I‑8375, točke od 392 do 405; Sodišče, 18. januar 2007, PKK in KNK proti Svetu, C‑229/05 P, ZOdl., str. I‑439, točka 35 in navedena sodna praksa; Sodišče prve stopnje, 19. september 2008, Chassagne proti Komisiji, T‑253/06 P, še neobjavljena v ZOdl., točka 57.
4. Sodišče Skupnosti lahko v okviru ničnostne tožbe tožbeni razlog ali očitek zavrže kot brezpredmeten, če ugotovi, da ne more povzročiti predlagane razveljavitve, tudi če bi bil utemeljen.
(Glej točko 59.)
Napotitev na: Sodišče, 21. september 2000, EFMA proti Svetu, C‑46/98 P, Recueil, str. I‑7079, točka 38; Sodišče, 30. september 2003, Eurocoton in drugi proti Svetu, C‑76/01 P, Recueil, str. I‑10091, točka 52.
5. Kadar eden od razlogov, ki jih sprejme Sodišče za uslužbence, zadošča za utemeljitev izreka sodbe, napake, ki bi jih lahko vseboval drug razlog, prav tako naveden v zadevni sodbi, v nobenem primeru ne vplivajo na ta izrek, tako da je pritožbeni razlog, ki jih navaja, brezpredmeten in ga je treba zavrniti.
(Glej točko 65.)
Napotitev na: Sodišče, 2. junij 1994, de Compte proti Parlamentu, C‑326/91 P, Recueil, str. I‑2091, točka 94; Sodišče, 29. april 2004, Komisija proti CAS Succhi di Frutta, C‑496/99 P, Recueil, str. I‑3801, točka 68.