Zadeva T‑570/16
HF
proti
Evropskemu parlamentu
„Javni uslužbenci – Pogodbeni uslužbenec za pomožne naloge – Člen 24 Kadrovskih predpisov – Prošnja za pomoč – Člen 12a Kadrovskih predpisov – Psihično nadlegovanje – Člen 90(1) Kadrovskih predpisov – Štirimesečni rok za odgovor, določen s Kadrovskimi predpisi – Odločitev OPSP o začetku upravne preiskave – Nezavzetje stališča OPSP v roku za odgovor, določenem s Kadrovskimi predpisi, do resničnosti zatrjevanega psihičnega nadlegovanja – Pojem odločbe o zavrnitvi prošnje za pomoč zaradi molka organa – Neobstoječ akt – Nedopustnost“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 24. aprila 2017
1. Pritožbe uradnikov – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Odločba o zavrnitvi prošnje za pomoč zaradi molka organa – Vključitev – Izjema – Neobstoj odgovora uprave zaradi nujnosti izvedbe preiskave
(Kadrovski predpisi, členi 12a, 24 in 90(1))
2. Uradniki – Obveznost uprave, da zagotovi pomoč – Izvajanje psihičnega nadlegovanja – Vložitev prošnje za pomoč – Začetek upravne preiskave – Nujnost, da se postopek preiskave zaključi
(Kadrovski predpisi, člena 12a in 24)
3. Uradniki – Obveznost uprave, da zagotovi pomoč – Izvajanje psihičnega nadlegovanja – Vložitev prošnje za pomoč – Začetek upravne preiskave – Nadaljevanje preiskave po izteku roka, ki ga določajo Kadrovski predpisi za odgovor na prošnjo za pomoč – Nastop odločbe o zavrnitvi zaradi molka organa – Izključitev
(Kadrovski predpisi, člena 12a in 24)
1. Kadar uprava v štirimesečnem roku iz člena 90(1) Kadrovskih predpisov ne poda nobenega odgovora na prošnjo za pomoč v smislu člena 24 teh predpisov, se lahko šteje, da je nastopila odločba o zavrnitvi te prošnje za pomoč zaradi molka tega organa. V tem primeru je namreč treba domnevati, da ta organ ni menil, da elementi, predloženi v utemeljitev prošnje za pomoč, pomenijo zadosten prima facie dokaz o resničnosti zatrjevanih dejstev, da bi bila podana dolžnost pomoči. Tako je ugotovitev obstoja take odločbe o zavrnitvi prošnje za pomoč zaradi molka organa tesno povezana z nesprejetjem ukrepov s strani uprave, kot so ukrepi, ki so ji naloženi na podlagi njene dolžnosti pomoči, predvidene s členom 24 Kadrovskih predpisov, saj v tem primeru uprava implicitno, toda nujno meni, da primer ne spada na področje uporabe zadnjenavedene določbe.
Vendar se tak položaj razlikuje od položaja, v katerem je uprava v odgovor na prošnjo za pomoč menila, da ji je bil predložen zadosten prima facie dokaz, zaradi katerega je treba začeti upravno preiskavo za ugotovitev, ali zatrjevana dejstva dejansko pomenijo psihično ali spolno nadlegovanje v smislu člena 12a Kadrovskih predpisov. V takem položaju je namreč nujno, da se ta preiskava dokonča, da lahko uprava, zdaj seznanjena z ugotovitvami iz poročila o preiskavi, glede tega zavzame dokončno stališče, kar ji potem omogoči, da bodisi zaključi postopek v zvezi s prošnjo za pomoč brez nadaljnjega ukrepanja bodisi – če se zatrjevana dejstva izkažejo za resnična in spadajo na področje uporabe člena 12a Kadrovskih predpisov – zlasti začne disciplinski postopek, da bi se zoper domnevnega nadlegovalca po potrebi sprejele disciplinske sankcije.
(Glej točke 54, 56 in 57.)
2. Glede upravne preiskave, ki jo je začela uprava potem ko je bila vložena prošnja za pomoč zaradi zatrjevanja psihičnega nadlegovanja, pa je namen upravne preiskave potrditi ali ovreči obstoj psihičnega nadlegovanja v smislu člena 12a Kadrovskih predpisov, tako da organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, ne sme prejudicirati izida preiskave in se od njega pričakuje ravno to, da ne zavzame stališča, niti implicitno, do resničnosti zatrjevanega nadlegovanja, dokler ne dobi rezultatov upravne preiskave. Z drugimi besedami, to, da uprava stališča ne zavzame prezgodaj in v bistvu na podlagi enostranskega opisa dogodkov, zagotovljenega v prošnji za pomoč, je sestavni del uvedbe upravne preiskave, saj mora uprava, nasprotno, pridržati svoje stališče, dokler navedena preiskava – ki mora biti izvedena kontradiktorno, ob sodelovanju domnevnega nadlegovalca, hitro in v skladu z načelom razumnega roka – ni končana.
V zvezi je v takem primeru uprava še vedno dolžna opraviti upravno preiskavo do konca ne glede na to, ali se je zatrjevano nadlegovanje medtem končalo, in tudi če je vlagatelj prošnje za pomoč ali domnevni nadlegovalec zapustil institucijo.
Pomen dokončanja upravne preiskave je tudi v tem, prvič, da lahko že samo morebitno priznanje organa, pooblaščenega za sklepanje pogodb o zaposlitvi, po končani upravni preiskavi – eventualno izvedeni ob pomoči organa, ločenega od tega organa, kot je Posvetovalni odbor – da se je izvajalo psihično nadlegovanje, blagodejno vpliva na ozdravitev nadlegovanega uradnika ali uslužbenca v terapevtskem procesu, in ga bo poleg tega žrtev lahko uporabila za potrebe morebitnega nacionalnega sodnega postopka, za katerega bo veljala obveznost pomoči, ki jo ima ta organ na podlagi člena 24 Kadrovskih predpisov in ki ne bo prenehala po izteku obdobja zaposlitve zadevnega uslužbenca. Drugič, dokončanje upravne preiskave lahko, nasprotno, omogoči ovržbo trditev domnevne žrtve, kar nato omogoči povrnitev škode, ki jo je taka obtožba, če bi se izkazala za neutemeljeno, lahko povzročila osebi, ki je bila v postopku preiskave obravnavana kot domnevni nadlegovalec.
(Glej točke od 59 do 61.)
3. Kadrovski predpisi – v nasprotju z določbami teh predpisov na disciplinskem področju – ne vsebujejo posebne določbe glede roka, v katerem mora uprava izvesti upravno preiskavo, med drugim v zvezi s psihičnim nadlegovanjem. Zato okoliščina, da upravna preiskava, ki se je v odgovor na prošnjo za pomoč začela v roku štirih mesecev po vložitvi te prošnje, po izteku tega roka še vedno poteka, ne omogoča, da bi se upravi pripisovala odločba zaradi molka tega organa, s katero je ta zanikal resničnost dejstev, zatrjevanih v prošnji za pomoč, ali menil, da ta dejstva ne pomenijo psihičnega nadlegovanja v smislu člena 12a Kadrovskih predpisov.
(Glej točko 62.)