SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA
(pritožbeni senat)
z dne 3. junija 2015

Zadeva T‑658/13 P

BP

proti

Agenciji Evropske unije za temeljne pravice (FRA)

„Pritožba – Javni uslužbenci – Pogodbeni uslužbenec – Osebje Agencije Evropske unije za temeljne pravice – Nepodaljšanje pogodbe za določen čas za nedoločen čas – Pravica do izjave – Prerazporeditev v drugo službo do izteka pogodbe – Presoja dejstev – Izkrivljanje dokazov – Obveznost obrazložitve“

Predmet:      Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 30. septembra 2013, BP/FRA (F‑38/12, ZOdl. JU, EU:F:2013:138), s katero se predlaga razveljavitev te sodbe.

Odločitev:      Sodba Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 30. septembra 2013, BP/FRA (F‑38/12, ZOdl. JU, EU:F:2013:138), se razveljavi v delu, v katerem je bila z njo zavrnjena tožba zoper odločbo Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi BP kot pogodbenega uslužbenca, ki jo je vseboval dopis z dne 27. februarja 2012. Odločba FRA iz dopisa z dne 27. februarja 2012 o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi BP kot pogodbenega uslužbenca se razglasi za nično. V preostalem se pritožba zavrne. BP in FRA nosita vsak svoje stroške tako v zvezi s postopkom pred Sodiščem za uslužbence kot v zvezi s tem postopkom.

Povzetek

Uradniki – Pogodbeni uslužbenci – Zaposlovanje – Nepodaljšanje pogodbe za določen čas – Sprejetje odločbe, ne da bi bila prej zadevni osebi dana možnost, da predstavi svoje stališče do vseh dokazov, ki jih je imela na razpolago uprava – Kršitev pravice do izjave

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 85(1); Uredba Sveta št. 168/2007, člen 24(1))

Spoštovanje pravice do obrambe v vsakem postopku, ki se uvede zoper neko osebo in ki lahko pripelje do akta, ki posega v njen položaj, je temeljno načelo prava Unije in mora biti zagotovljeno, tudi če ni nobenih pravil, ki urejajo zadevni postopek. To načelo spoštovanja pravice do obrambe velja toliko bolj v zvezi z odločbo o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi pogodbenega uslužbenca, sprejeto v okviru težavnih odnosov.

Ker to načelo zahteva, da mora biti zadevni osebi dana možnost, da učinkovito predstavi svoje stališče do dokazov, ki se lahko uporabijo zoper njo pri sprejetju akta, je namreč odločbo o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi mogoče sprejeti šele, ko je bilo zadevni osebi omogočeno, da učinkovito predstavi svoje stališče do osnutka odločbe v pisni ali ustni izmenjavi, ki jo uvede organ za imenovanja, ki tudi nosi dokazno breme. V zvezi s tem mora biti zadevni osebi dana možnost, da predstavi svoje stališče ob polnem poznavanju vseh dokazov, ki jih ima na razpolago navedeni organ, in zlasti do vsebine mnenja njenega nadrejenega o podaljšanju, ki je bilo poslano navedenemu organu. Tudi če je navedeno mnenje pripravljalni akt, tako da naj ne bi posegal v položaj, to dejstvo vseeno ne preprečuje sklepanja, da je – prav zato, ker je pripravljalni akt – del aktov, na podlagi katerih organ za imenovanja sprejme svojo odločitev o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi, tako da mora ta organ zadevno osebo zaslišati o opažanjih, navedenih v teh mnenju, preden sprejme svoje stališče.

(Glej točke 51, 52, 56, 57 in 61.)

Napotitev na:

Sodišče: sodbe z dne 24. oktobra 1996, Komisija/Lisrestal in drugi, C‑32/95 P, Recueil, EU:C:1996:402, točka 21; z dne 9. novembra 2006, Komisija/De Bry, C‑344/05 P, ZOdl., EU:C:2006:710, točki 37 in 38 ter navedena sodna praksa, in z dne 6. decembra 2007, Marcuccio/Komisija, C‑59/06 P, ZOdl. JU, EU:C:2007:756, točki 46 in 47;

Splošno sodišče: sodba z dne 9. julija 2002, Aimone/Sodišče, T‑70/01, RecFP, EU:T:2002:178, točka 36.