SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (prvi senat)
z dne 17. novembra 2005(*)
„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prejšnje nacionalne besedne znamke ARTEX – Prijava besedne znamke Skupnosti ALREX – Relativni razlog za zavrnitev – Verjetnost zmede – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94“
V zadevi T-154/03,
Biofarma SA, s sedežem v Neuillyju-sur-Seine (Francija), ki jo zastopajo V. Gil Vega, A. Ruiz López in D. Gonzalez Maroto, odvetniki,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopata W. Verburg in A. Folliard-Monguiral, zastopnika,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT, intervenient pred Sodiščem prve stopnje, je bil
Bausch & Lomb Pharmaceuticals, Inc., s sedežem v Tampi, Florida (Združene države Amerike), ki ga zastopa S. Klos, odvetnik,
zaradi tožbe zoper odločbo tretjega odbora za pritožbe UUNT z dne 5. februarja 2003 (zadeva R 370/2002‑3) v zvezi s postopkom z ugovorom med Biofarmo SA in Bausch & Lomb Pharmaceuticals, Inc.,
SODIŠČE PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTI (prvi senat),
v sestavi J. D. Cooke, predsednik, R. García-Valdecasas, sodnik, in V. Trstenjak, sodnica,
sodni tajnik: J. Plingers, administrator,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 2. maja 2003,
na podlagi odgovora na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 18. decembra 2003,
na podlagi odgovora, ki ga je intervenient vložil v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 29. decembra 2003,
na podlagi replike, vložene v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 27. aprila 2004,
na podlagi obravnave z dne 4. maja 2005
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Bausch & Lomb Pharmaceuticals, Inc. (v nadaljevanju: intervenient) je 6. aprila 1998 vložil prijavo znamke Skupnosti pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994 L 11, str. 1), kot je bila spremenjena.
2 Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je besedni znak ALREX.
3 Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija, so iz razreda 5 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kot je bil spremenjen in dopolnjen, in ustrezajo naslednjemu opisu: „farmacevtski pripravki za oči, in sicer kapljice za oči, raztopine, geli in pomade za zdravljenje infekcij in vnetij oči“.
4 Biofarma SA (v nadaljevanju: tožeča stranka), ki je že imetnica besednih znamk ARTEX, registriranih v Franciji, v državah Beneluksa in na Portugalskem za proizvode iz razreda 5 („posebni farmacevtski proizvodi s kardiovaskularnega področja; farmacevtski, veterinarski in sanitarni proizvodi; snovi za plombiranje zob in za zobne odtise“), je 12. julija 1999 vložila ugovor zoper prijavljeno znamko, ker naj bi obstajala verjetnost zmede med zadevnimi znamkami v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94.
5 UUNT je 18. januarja 2000 obvestil tožečo stranko, da je intervenient spremenil seznam proizvodov, zajetih v prijavljeni znamki, ki se odslej glasi: „protialergijski proizvodi, steroidi, pripravki za oči, in sicer kapljice za oči, raztopine, geli in pomade za zdravljenje infekcij in vnetij oči“. S tem dopisom je UUNT pozval tožečo stranko, naj se opredeli, ali vztraja pri svojem ugovoru, kar je tožeča stranka potrdila z dopisom z dne 4. februarja 2000.
6 Z odločbo z dne 28. februarja 2002 je oddelek za ugovore ugovoru ugodil. Ugotovil je, da obstaja verjetnost zmede, ker sta si znaka ALREX in ARTEX podobna, prav tako proizvodi, ki jih zajemajo zadevne znamke.
7 Intervenient je 25. aprila 2002 vložil pritožbo zoper odločbo oddelka za ugovore.
8 Z odločbo z dne 5. februarja 2003 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), ki je bila tožeči stranki vročena 4. marca 2003, je tretji odbor za pritožbe razveljavil odločbo oddelka za ugovore in zavrnil ugovor z obrazložitvijo, da čeprav zadevni proizvodi spadajo v isti razred, je med njimi dokaj nizka stopnja podobnosti.
Predlogi strank
9 Stranke so na obravnavi 4. maja 2005 podale svoje trditve in odgovorile na vprašanja Sodišča prve stopnje.
10 Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– razveljavi izpodbijano odločbo in „ugotovi, da obstaja verjetnost zmede med znamkami ARTEX in ALREX, ki označujejo podobne proizvode“;
– UUNT naloži plačilo stroškov.
11 UUNT Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
12 Intervenient Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
Trditve strank
13 Tožeča stranka v utemeljevanje tožbe navaja, da je odbor za pritožbe kršil člen 8(1)(b) Uredbe št. 40/94.
14 Tožeča stranka najprej poudarja, da so si proizvodi, ki jih določajo zadevne znamke, podobni po svoji naravi in zaradi enakega namena, in sicer zdravljenja zdravstvenih težav, ter zato, ker jih izdelujejo ista podjetja v istih laboratorijih in ker se tržijo po isti poti, na primer ob obiskih pri zdravniku, ker se njihovi reklamni oglasi pojavljajo v istih strokovnih revijah, ker se prodajajo na istih mestih, to je v lekarnah, in se jih podeljuje na istih mestih, in sicer v bolnišnicah, zdravstvenih domovih itd.
15 Tožeča stranka dodaja, da če je zdravilo proti visokemu krvnemu tlaku, ki ga označujejo prejšnje znamke, v obliki tablete, bi se v prihodnje lahko pojavilo tudi v drugačni galenski obliki, da bi se olajšalo njegovo jemanje pri določenih kategorijah bolnikov, na primer v obliki kapljic, torej v isti obliki, kot so proizvodi, ki jih označuje prijavljena znamka ALREX.
16 Tožeča stranka dalje trdi, da je mogoče s preprosto vidno primerjavo znakov ARTEX in ALREX ugotoviti njuno stopnjo podobnosti. Njuna vidna podobnost izhaja iz očitnega sovpadanja njune začetne črke „a“ in njunih zadnjih dveh črk „ex“. Skupen je tudi osrednji soglasnik „r“. Vsi ti dejavniki prispevajo k vidnemu učinku, zaradi katerega se imena zlahka zamešajo, kar bi moralo zadostovati za izkaz obstoja verjetnosti zmede. Tožeča stranka glede tega navaja, da branje recepta, ki ga je v naglici napisal zdravnik, lahko pripelje do napak z usodnimi posledicami, če sta si imeni zdravil tako podobni. Edinih razlik v črkah sredi besed se na prvi pogled ne zazna. V bistvu se imeni razlikujeta le v enem sredinskem soglasniku („t“ namesto „l“) in v njegovem položaju glede na drug skupni soglasnik. Potrošnik pa si navadno zapomni prve in zadnje črke in ne sredinskih.
17 Slišno naj bi bila verjetnost zmede očitna, predvsem ker sta samoglasnika „a“ in „e“ v obeh besedah na istem mestu. Še več, glede na to, da sta znaka sestavljena le iz dveh zlogov, ima ta skladnost večji učinek, ker sta njuna samoglasnika „a“ in „e“ na prvem mestu oziroma sta najjasnejša. To, da je samoglasnik „a“ prva črka obeh znakov, naj bi povečevalo zven soglasnika, ki ji sledi. Tožeča stranka še pojasnjuje, da se v Franciji, na Portugalskem in v državah Beneluksa, kjer naj bi zadevne znamke soobstajale, če bi se izpodbijana odločba potrdila, drugi zlog teh znamk izgovarja v celoti in je poudarjen. Tožeča stranka razlaga, da v tem zlogu samoglasnik „e“ sovpada s končnim soglasnikom „x“, tako da se navedeni zlog po francosko izgovarja kot črki „k“ in „s“, izgovorjeni zaporedoma. V kombinaciji s samoglasnikom „e“ črka „x“ tako oblikuje zelo močan zven, ki v celoti prevladuje. Prvi zlog se v obeh primerih začne s samoglasnikom „a“, ki ima zelo močan zven in lahko oslabi zven sledečega soglasnika, ki je šibek že sam po sebi („l“ v prvem primeru in „r“ v drugem). Tožeča stranka končno dodaja, da obe imeni vsebujeta v sredini črko „r“, ki je priporniški soglasnik [v francoščini].
18 Tožeča stranka glede tega vztraja pri dejstvu, da ima potrošnik redko priložnost neposredno primerjati znaka ALREX in ARTEX in se mora zanesti na nepopolno sliko, ki jo je ohranil v spominu.
19 Tožeča stranka tudi trdi, da je l'Institut national de la propriété intellectuelle, pred katerim je ugovarjala registraciji znamke ALREX v Franciji, v svoji odločbi z dne 28. aprila 2000 navedel, da znak ALREX posnema prejšnji znak in tako ne more uživati varstva v Franciji na podlagi znamke za označitev enakih in podobnih proizvodov.
20 Glede predstavitve embalaže, ki jo je predložil intervenient in je predstavljena v točki 35 v nadaljevanju, tožeča stranka v svoji repliki navaja, da bi bilo treba upoštevati samo dejansko obliko, v kateri so bile znamke ARTEX registrirane, in jo primerjati z dejansko obliko znamke ALREX, za katero je zahtevana registracija pri UUNT. V tej zadevi gre za čisto imenska znaka, napisana z velikimi črkami, brez grafičnih elementov, barv, različnih črk ali značilnosti, na podlagi katerih bi lahko znaka razlikovali.
21 Tretjič, tožeča stranka poudarja, da se zdi, da odbor za pritožbe domneva, da so potrošniki strokovnjaki ali specializirano osebje, kar ne drži. Končni potrošnik zadevnih proizvodov je vedno bolnik, mlajši ali ostareli, lahko z opravljeno šolo ali ne in ima določeno splošno izobrazbo ali pa ne. Sicer pa bi lahko tudi medicinske sestre oziroma bolnišnično osebje zamešali ti zdravili zaradi njunih podobnih imen.
22 Končno, četrtič, tožeča stranka pojasnjuje, da naloga znamke ni le omogočiti potrošniku, da se izogne prepričanju, da proizvodi ali storitve izhajajo iz istega podjetja, ampak tudi zagotoviti identifikacijo proizvodov samih v interesu potrošnika. Pri zdravilih želi potrošnik pridobiti proizvod določene znamke, ker upa na njegov ugoden učinek na njegovo zdravje. Zato ima potrošnik poseben interes, da je proizvod jasno identificiran in ga ni mogoče zamešati z drugim, kar bi lahko nevarno vplivalo na njegovo zdravje.
23 Dejstvo, da obstajajo druge organizacije ali uradni organi, pristojni za odobritev trženja farmacevtskih proizvodov, ne razreši organizacije, pristojne za odobritev registracije, da upošteva to nalogo znamke.
24 Tožeča stranka iz podatkov Svetovne zdravstvene organizacije in španskega ministrstva za zdravstvo in potrošnike sklepa, da ni redko, da izhajata dva posameznika, ki imata eden arterijsko hipertenzijo, ki jo zdravi ARTEX, in drugi vnetje očesne veznice, ki je posledica sezonskih alergij, za katere je predpisan ALREX, iz istega družinskega ali poklicnega okolja ali da isti bolnik trpi za obema boleznima in da torej ni nenavadno, da se ti zdravili nahajata na istem mestu sočasno.
25 Tožeča stranka glede tega dodaja, da lahko, kot je to potrjeno z izjavo pod prisego oziroma s pričanjem izvedencev, ki jih lahko predloži, zamenjava enega zdravila z drugim povzroči hude posledice, zlasti pri zunanji uporabi, saj se bo v prihodnje ARTEX prav lahko pojavil v obliki kapljic. Nevarnost za zdravje ob zamenjavi je tako treba upoštevati pri presoji verjetnosti zmede.
26 Glede podobnosti proizvodov UUNT priznava, opirajoč se na sodbo Sodišča z dne 29. septembra 1998 v zadevi Canon (C-39/97, Recueil, str. I‑5507, točka 23), da na splošno obstaja podobnost, ko se farmacevtske proizvode primerja z drugimi farmacevtskimi proizvodi. Meni pa, da se lahko stopnja podobnosti spreminja, predvsem pri proizvodih, ki se jih uporablja za zdravljenje različnih zdravstvenih težav. Tudi če bi bil namen vseh farmacevtskih proizvodov enak, to se pravi zdravljenje zdravstvenih težav, se lahko narava teh težav toliko spreminja, da obstaja le nizka stopnja podobnosti, kar lahko ob presoji vseh pomembnih dejavnikov pripelje do sklepa, da verjetnost zmede ne obstaja.
27 Očesna vnetja in visok krvni pritisk zdravijo različni specialisti v različnih krajih, kar pomeni tudi obstoj različnih distribucijskih poti. Poleg tega je tudi način podeljevanja teh dveh proizvodov različen. Medtem ko je ARTEX predpisan v obliki kapsul ali tablet, ki se jemljejo oralno, je ALREX na voljo v obliki snovi, ki je bolj ali manj tekoča in se nanaša lokalno na človeško telo. Trg zdravil, ki zdravijo infekcije in vnetja oči, je prav tako drugačen od trga zdravil, ki so namenjena zniževanju visokega krvnega pritiska.
28 Če je mogoče, da ARTEX v prihodnje ne bo več le proizvod v obliki kapsul ali tablet, ampak tudi v obliki kapljic, to ni tako danes. Po mnenju UUNT ni mogoče primerjati proizvodov na podlagi morebitnih sprememb, ki bodo nastale v prihodnje.
29 Glede podobnosti znakov UUNT poudarja, da je odbor za pritožbe ugotovil, da sta znaka ARTEX in ALREX običajni imeni farmacevtskih proizvodov, sestavljeni iz običajnih zlogov, brez kakršnih koli nenavadnih in presenetljivih elementov. Register znamk Skupnosti iz razreda 5 tako šteje 296 registriranih znamk, ki se končajo s končnico „ex“.
30 UUNT priznava, da sta si znaka podobna, vendar meni, da je dejstvo, da so si znamke dovolj podobne za ugotovitev obstoja verjetnosti zmede, odvisno še od drugih dejavnikov, ki jih je treba upoštevati. Ti dejavniki naj bi bili predvsem poznavanje znamke na trgu, povezava, ki lahko obstaja med znamko in uporabljanimi oziroma registriranimi znaki, stopnja podobnosti med znamko in znakom ter med zadevnimi proizvodi ali storitvami (sodba Sodišča z dne 11. novembra 1997 v zadevi SABEL, C-251/95, Recueil, str. I‑6191, točka 22). Na obravnavi je UUNT v zvezi s tem dodal, da bodo strokovnjaki povezali ARTEX s francosko besedo „artère“.
31 Glede upoštevne javnosti UUNT poudarja, da je odbor za pritožbe v točki 11 svoje odločbe ugotovil, da to sestavljajo strokovnjaki, upoštevajoč dejstvo, da se zdravila za zniževanje hipertenzije dobijo izključno na zdravniški recept. UUNT dodaja, da je Sodišče prve stopnje v svoji sodbi z dne 5. marca 2003 v zadevi Alcon proti UUNT – Dr. Robert Winzer Pharma (BSS) (T-237/01, Recueil, str. II‑411, točka 42) ugotovilo, da je ciljna javnost za farmacevtske pripravke za oči in sterilne raztopine za očesno kirurgijo specializirana javnost na zdravstvenem področju, ki zajema predvsem oftalmologe in očesne kirurge. Ta javnost je zaradi svojega znanja pazljivejša kot povprečen potrošnik, za katerega se šteje, da je normalno obveščen in razumno pazljiv in preudaren.
32 UUNT tudi navaja, da glede na to, da člen 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 ne vsebuje nobene določbe o trenutku, ko bi lahko nastopila zmeda, ne obstaja noben razlog za domnevo, da je trenutek zmede omejen na trenutek nakupa. Zmeda se lahko pojavi, dokler je proizvod, ki nosi znamko, v obtoku. Če sklepamo na neobstoj verjetnosti zmede v trenutku nakupa, ni nobenega razloga, da bi mislili, da ne more sicer obstajati v drugem trenutku, na primer v trenutku jemanja zdravila, razen če ne zadeva druge kategorije javnosti z različno stopnjo pazljivosti. V zadevi naj ne bi bilo različnih kategorij javnosti.
33 UUNT se sklicuje tudi na sodbo Sodišča prve stopnje z dne 9. aprila 2003 v zadevi Durferrit proti UUNT – Kolene (NU-TRIDE) (T-224/01, Recueil, str. II‑1589, točka 52), v kateri je to razsodilo, potem ko je ugotovilo, da je javnost sestavljena iz strokovnjakov, da stopnja podobnosti med zadevnimi znamkami ni dovolj visoka, da bi lahko šteli, da obstaja verjetnost zmede med njimi. Ta sklep je bil podkrepljen, po mnenju UUNT, z dejstvom, da je bila upoštevna javnost visoko specializirana na področju zadevnih proizvodov in storitev in zato sposobna izkazati visoko stopnjo pazljivosti pri izbiri teh proizvodov in storitev.
34 Končno, UUNT meni, da je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da ni treba, da bi morebitna nevarnost za zdravje vplivala na presojo verjetnosti zmede. Člen 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 ne vsebuje nobene navedbe v tem smislu. Ta člen naj bi meril samo na prepoved registracije znamk v primeru verjetnosti zmede med prijavljeno znamko za registracijo in drugo, že registrirano znamko.
35 Intervenient, ki se v glavnem strinja s trditvami UUNT, poudarja predvsem dejstvo, da so tablete, ki jih trži tožeča stranka, pakirane v prozorni plastični embalaži, medtem ko so kapljice za oči, ki jih prodaja intervenient, v majhni steklenički, katere zamašek je opremljen s pipeto, kot to kaže naslednji posnetek:
36 Tudi če bi bili zadevni proizvodi, eni in drugi, v isti obliki, dejavniki, ki jih je treba v skladu z zgoraj navedeno sodbo v zadevi Canon upoštevati pri presoji njihove stopnje podobnosti, jasno kažejo, da si proizvodi niso podobni ali vsaj da imajo le zelo šibko stopnjo podobnosti.
37 Na obravnavi je intervenient omenil dve sodbi Sodišča prve stopnje, razglašeni po vložitvi njegove vloge. V sodbi z dne 1. marca 2005 v zadevi Sergio Rossi proti UUNT – Sissi Rossi (SISSI ROSSI) (T-169/03, ZOdl., str. II-685) je Sodišče prve stopnje razsodilo, da ženskih torbic in ženskih čevljev, čeprav gre za usnjene izdelke, ne moremo obravnavati kot podobne, ker se eni z drugimi ne zamenjujejo in si niso konkurenčni. V sodbi z dne 15. februarja 2005 v zadevi Lidl Stiftung proti UUNT – REWE-Zentral (LINDENHOF) (T-296/02, ZOdl., str. II-563) je Sodišče prve stopnje razsodilo, da si peneča vina in pivo, koktajli in mineralne vode niso podobni, saj jih potrošniki navadno uživajo ob različnih okoliščinah in priložnostih.
38 Drugače kot UUNT pa intervenient meni, da si zadevna znaka nista podobna. Meni, da bi bilo treba na podlagi točke 25 sodbe Sodišča z dne 22. junija 1999 v zadevi Lloyd Schuhfabrik Meyer (C-342/97, Recueil, str. I‑3819) zlasti upoštevati razlikovalne in prevladujoče elemente znamk. Končnica „ex“ naj bi bila izjemno pogosta pri vseh vrstah znamk in proizvodov, zlasti na farmacevtskem področju. Medtem ko je odbor za pritožbe ugotovil „določeno podobnost“, ki izhaja iz več enakih črk, in sicer sta enaki začetnica „a“ in končnica „ex“, pa je poudaril vidno razliko, ki jo ustvarja položaj črke „t“ v sredini znaka ARTEX, in menil, da ima ta razlika velik učinek na vidni vtis kratkih znakov, kot sta ta v tej zadevi.
39 Končno, intervenient meni, da varovanje pacientov pred nepravilno uporabo ni predmet prava znamk. Taka odgovornost je v pristojnosti drugih organov kot UUNT. Dalje bi bila domneva zastrupitve pacienta, ki bi trpel hkrati za hipertenzijo in očesno infekcijo ali vnetjem in ki bi mu bila predpisana oba zadevna proizvoda, absurdna, ker bi pomenila, da je pacient dolgo zamenjeval kapljice s tabletami. Od pacientov, ki trpijo za razmeroma resno boleznijo, kot je hipertenzija, pa je za pričakovati posebno pazljivost pri jemanju zdravil.
Presoja Sodišča prve stopnje
40 V smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 je na podlagi ugovora imetnika prejšnje znamke zavrnjena registracija prijavljene znamke, če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in enakosti ali podobnosti proizvodov ali storitev, ki jih označujejo znamke, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja znamka; verjetnost zmede zajema verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Dalje, v skladu s členom 8(2)(a)(ii) Uredbe št. 40/94 pomenijo prejšnje znamke zlasti znamke, registrirane v državi članici, z datumom zahtev za registracijo, ki je pred datumom zahteve za registracijo znamke Skupnosti.
41 V skladu z ustaljeno sodno prakso pomeni verjetnost zmede verjetnost, da bi javnost lahko mislila, da zadevni proizvodi ali storitve izhajajo iz istega podjetja ali iz ekonomsko povezanih podjetij, pri čemer je treba to verjetnost presojati globalno, v skladu s tem, kako upoštevna javnost zaznava zadevne znake in proizvode ali storitve, in upoštevati vse pomembne dejavnike v zadevi.
42 Ta globalna presoja zajema določeno soodvisnost med upoštevanimi dejavniki in predvsem podobnost znamk in podobnost zadevnih proizvodov in storitev. Tako se lahko nizka stopnja podobnosti med zadevnimi proizvodi in storitvami nadomesti z visoko stopnjo podobnosti med znamkami in obratno (sodbi v zgoraj navedenih zadevah Canon, točka 17, in Lloyd Schuhfabrik Meyer, točka 19).
43 V tej zadevi so prejšnje znamke ARTEX registrirane v Franciji, državah Beneluksa in na Portugalskem, ki tako pomenijo upoštevno ozemlje za namen uporabe člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94.
44 Glede upoštevne javnosti UUNT in intervenient trdita, da zdravila, za katera gre v tej zadevi, predpišejo različni specialisti. Vendar je treba ugotoviti, da se ta zdravila uporabljajo dovolj pogosto, da jih lahko predpiše tudi splošni zdravnik.
45 Glede na to, da tablete tožeče stranke in kapljice za oči intervenienta jemljejo pacienti doma, tudi ti kot končni potrošniki sestavljajo del upoštevne javnosti, pa tudi lekarnarji, ki prodajajo zdravila v lekarnah.
46 Upoštevna javnost so zato tako strokovnjaki z zdravstvenega področja (zdravniki specialisti, splošni zdravniki in lekarnarji) kot tudi, v nasprotju z ugotovitvijo odbora za pritožbe, pacienti.
47 Glede primerjave proizvodov se opozori, da je treba pri presoji podobnosti zadevnih proizvodov ali storitev upoštevati vse pomembne dejavnike, ki označujejo razmerje med proizvodi in storitvami. Ti dejavniki zlasti vključujejo njihovo naravo, njihov namen, njihovo uporabo in njihov konkurenčni oziroma dopolnilni značaj (sodba v zgoraj navedeni zadevi Canon, točka 23).
48 V tej zadevi, kot pravilno navaja tožeča stranka, so zadevni proizvodi enake narave (farmacevtski proizvodi), imajo enak cilj ali namen (zdravljenje težav s človekovim zdravjem), so namenjeni istim potrošnikom (strokovnjakom z zdravstvenega področja in pacientom) in uporabljajo iste distribucijske poti (po navadi lekarne).
49 Vendar, kot poudarjata UUNT in intervenient, ti proizvodi niso ne dopolnilni ne konkurenčni. Upoštevajoč prej navedene elemente podobnosti pa ta razlika med zadevnimi proizvodi ni taka, da bi sama po sebi izključila možnost verjetnosti zmede.
50 Dalje je treba zavrniti trditev intervenienta, da si proizvodi, ki se jemljejo različno, niso podobni. Ta razlika ne more prevladati nad tem, da imajo zadevni proizvodi skupno naravo in namen.
51 V teh okoliščinah elementi podobnosti med proizvodi prevladajo nad elementi različnosti, zato je treba ugotoviti, da obstaja, kot je pravilno ugotovil odbor za pritožbe v izpodbijani odločbi, določena stopnja podobnosti med zadevnimi proizvodi.
52 Glede podobnosti znakov je treba poudariti, kot izhaja iz ustaljene sodne prakse, da mora globalna presoja verjetnosti zmede pri vidni, slišni in pojmovni podobnost spornih znakov temeljiti na njihovem celotnem vtisu, upoštevajoč zlasti njihove razlikovalne in prevladujoče elemente (glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 14. oktobra 2003 v zadevi Phillips‑Van Heusen proti UUNT – Pash Textilvertrieb und Einzelhandel (BASS), T-292/01, Recueil, str. II‑4335, točka 47, in tam navedeno sodno prakso).
53 Samo intervenient meni, da si znaka ALREX in ARTEX nista podobna. Poudarja predvsem dejstvo, da je končnica „ex“ izjemno pogosta pri vseh vrstah znamk, zlasti na farmacevtskem področju.
54 Vendar sta znaka, kot je poudaril oddelek za ugovore, sestavljena iz besede, ki vsebuje pet črk. Edina razlika je, da prvi vsebuje črko „t“ med črkama „r“ in „e“, drugi pa „l“ med črkama „a“ in „r“. Poleg te razlike so štiri od petih črk enake in postavljene v isto zaporedje: „arex“. Vidna podobnost med znakoma je tako zelo velika.
55 Zvočno imata znaka tudi enako zgradbo, to se pravi, da ima vsak dva zloga, pri čemer prvi vsebuje dve črki, drugi pa tri. Oba znaka se začneta s črko „a“ in končata s končnico „ex“. Dalje sta druga in tretja črka obeh znakov soglasnika, od katerih je en skupen (črka „r“).
56 Končno, na pojmovni ravni, glede na to, da je UUNT na obravnavi zatrjeval, da bodo strokovnjaki povezali ARTEX s francosko besedo „artère“, kar je oddelek za ugovore sicer ugotovil kot nezadostno za izključitev vidne in slišne podobnosti znakov, je treba odgovoriti, da v takem primeru strokovnjaki niso, kot je bilo to poudarjeno v točkah 45 in 46 zgoraj, edina upoštevna javnost in da javnost na zadevnem ozemlju, in sicer v državah Beneluksa, na Portugalskem in v Franciji, ni izključno francosko govoreča.
57 V teh okoliščinah je treba ugotoviti, v nasprotju z rešitvijo v izpodbijani odločbi, da obstaja visoka stopnja podobnosti med spornima znakoma.
58 Tako upoštevajoč po eni strani visoko stopnjo podobnosti med zadevnima znakoma in po drugi strani podobnost med zadevnimi proizvodi, razlike med temi niso dovolj velike za izključitev verjetnosti zmede pri zaznavi upoštevne javnosti.
59 Iz navedenega izhaja, da Sodišče prve stopnje meni, da obstaja verjetnost, da bi bila ta javnost zavedena v mnenje, da proizvodi, ki jih označujeta znaka, izhajajo iz istega podjetja ali iz ekonomsko povezanih podjetij
60 Končno je obstoj te verjetnosti zmede še okrepljen z dejstvom, da ima upoštevna javnost le redko priložnost neposredno primerjati različne znamke, ampak se mora zanesti na njihovo nepopolno sliko, ki jo ima v spominu (sodba v zgoraj navedeni zadevi Lloyd Schuhfabrik Meyer, točka 26, in sodba Sodišča prve stopnje z dne 13. julija 2004 v zadevi Samar proti UUNT – Grotto (GAS STATION), T-115/03, ZOdl., str. II-2939, točka 37).
61 Posledično je treba ugotoviti, da obstaja verjetnost zmede med znamkami ALREX in ARTEX v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94.
62 Iz vsega navedenega izhaja, da je treba očitkom v tožbi tožeče stranke, ki merijo na ugotovitev, da je odbor za pritožbe kršil člen 8(1)(b) Uredbe št. 40/94, ugoditi. Zato je treba izpodbijano odločbo razveljaviti.
Stroški
63 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker tožeča stranka ni predlagala, naj se intervenientu naložijo stroški, je treba skleniti, da intervenient nosi svoje stroške.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE PRVE STOPNJE (prvi senat)
razsodilo:
1) Odločba tretjega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 5. februarja 2003 (zadeva R 370/2002-3) se razveljavi.
2) UUNT nosi svoje stroške in tiste, ki jih je priglasila tožeča stranka.
3) Intervenient nosi svoje stroške.
Cooke | García-Valdecasas | Trstenjak |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 17. novembra 2005.
E. Coulon | | García-Valdecasas |