Pritožba, ki jo je 23. avgusta 2023 vložila Kraljevina Španija zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 14. junija 2023 v zadevi T-376/21, Instituto Cervantes/Komisija

(Zadeva C-539/23 P)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožnica: Kraljevina Španija (zastopnik: I. Herranz Elizalde, agent)

Drugi stranki v postopku: Instituto Cervantes, Evropska komisija

Predloga

Kraljevina Španija Sodišču predlaga, naj:

sodbo z dne 14. junija 2023, Instituto Cervantes/Komisija (T-376/21, EU:T:2023:331), razveljavi in vsebinsko odloči o zadevi tako, da ničnostni tožbi, vloženi zoper izpodbijani sklep, ugodi;

podredno, če bi Sodišče sprejelo trditve v zvezi z nezakonito zavrnitvijo predloženih dokazov in ugotovilo, da je izvajanje teh dokazov potrebno za odločanje o drugem pritožbenem razlogu, v skladu s členom 170 Poslovnika Sodišča po razveljavitvi izpodbijane sodbe zadevo vrne Splošnemu sodišču v razsojanje, da lahko Splošno sodišče izvede neupravičeno zavrnjene dokaze in odloči o utemeljenosti zadeve.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Kraljevina Španija v utemeljitev pritožbe navaja štiri razloge.

Prvi pritožbeni razlog: Splošno sodišče je storilo napako pri presoji, ker ni pravilno uporabilo člena 41(2)(c) Listine o temeljnih pravicah in ker ni ugotovilo, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa pomanjkljiva.

Po mnenju Kraljevine Španije je bilo z izpodbijano sodbo tožbeni razlog, ki se je nanašal na pomanjkljivo obrazložitev, napačno zavrnjen iz dveh razlogov: (i) ker ni bilo upoštevano dejstvo, da izbira ponudbe temelji na razmerju med kakovostjo in ceno ter da bi bilo v tem primeru treba izkazati razloge, na podlagi katerih bi se lahko utemeljilo to, da je ponudba konzorcija CLL-interlingua (v nadaljevanju: konzorcij CLL) višja za 1,49 točke, kar je nemogoče, razen če bi ti razlogi vključevali vrednost, pripisano postavkam, ki se vrednotijo v posameznem podmerilu; in ii) ker je treba upoštevati, da lahko manj podrobno oblikovanje meril za dodelitev omeji obseg obveznosti obrazložitve aktov Komisije, ki se zahteva s sodno prakso Splošnega sodišča.

Drugi pritožbeni razlog: Splošno sodišče je storilo napako pri presoji, ker ni ugotovilo kršitve načel pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj, ki naj bi ju storila Komisija, saj ta družbi Instituto Cervantes ni dala možnosti, da dokaže, da dokumenti, dostopni prek hipertekstne povezave, niso bili spremenjeni.

Po mnenju Kraljevine Španije je v izpodbijani sodbi napačno razsojeno o jasnosti pravnega okvira, ki se uporablja (razpisni pogoji, ki jih je odobrila Komisija), ne da bi se upoštevalo preteklo in sedanje ravnanje Komisije pri uporabi iste določbe ter brez upoštevanja enake napake drugih ponudnikov.

Po mnenju Kraljevine Španije je izpodbijana sodba tudi napačna, ker Splošno sodišče ni upoštevalo dejstva, da glede na nejasnost veljavnega pravnega okvira zaradi Komisije same, Komisija ni mogla zgolj sankcionirati napake, ki jo je storila družba Instituto Cervantes z izključitvijo predloženih dokumentov, ampak bi morala sprejeti pozitivne ukrepe za odpravo napake, ki jo je sama povzročila, na primer s tem, da bi družbi Instituto Cervantes in drugim zadevnim ponudnikom dovolila popraviti napako z dokazovanjem, da dokumenti, dostopni prek hipertekstne povezave, niso bili spremenjeni.

Tretji pritožbeni razlog: Splošno sodišče je storilo napako pri presoji, ker je zavrnilo tožbeni razlog, ki se je nanašal na kršitev načel enakega obravnavanja in prepovedi samovoljnega ravnanja pri ocenjevanju ponudb ter na kršitev člena 145(2)(c) Poslovnika Splošnega sodišča, ki izhaja iz dejstva, da je bil pripravljalni ukrep nezakonito zavrnjen.

Po mnenju Kraljevine Španije je v izpodbijani sodbi napaka, saj je Splošno sodišče presodilo le pozitivno ali negativno naravo pripomb in ni presodilo primerov, na katere so se sklicevale stranke, ki so zatrjevale, da je Komisija pri ocenjevanju ponudb družbe Instituto Cervantes in konzorcija CLL uporabila različno metodologijo.

Poleg tega se z izpodbijano sodbo krši člen 145(2)(c) Poslovnika Splošnega sodišča, ker je Splošno sodišče zavrnilo pripravljalni ukrep, ki ga je predlagala Kraljevina Španija.

Četrti pritožbeni razlog: Splošno sodišče je storilo napako pri presoji, ker je zavrnilo tožbeni razlog, ki se je nanašal na kršitev pravice do dobrega upravljanja zaradi neupoštevanja načel objektivne nepristranskosti in preglednosti.

Po mnenju Kraljevine Španije je izpodbijana sodba napačna, ker je Splošno sodišče izključilo možnost, da je prišlo do kršitve načela objektivne nepristranskosti v razpisnem postopku, kot je ta v obravnavani zadevi, v katerem se ne zagotavlja ustreznega ločevanja med vrednotenjem na podlagi vrednostnih sodb in vrednotenjem na podlagi matematičnih formul.

____________