SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE (drugi senat)
z dne 29. septembra 2009(*)
„Javni uslužbenci – Pogodbeni uslužbenci – Zaposlitev – Izbirni postopek CAST 27/Relex – Nevpis v zbirko podatkov – Nevtralizacija vprašanj – Test verbalnih in numeričnih sposobnosti – Enako obravnavanje“
V združenih zadevah F‑20/08, F‑34/08 in F‑75/08,
zaradi tožb na podlagi členov 236 ES in 152 AE,
Jorge Aparicio, stanujoč v Antiguo Cuscatlanu (Salvador) in 18 drugih pogodbenih uslužbencev Komisije Evropskih skupnosti, ki so v prilogi k tej sodbi poimensko našteti pod številkami od 1 do 18, ki jih zastopajo S. Orlandi, A. Coolen, J.-N. Louis in É. Marchal, odvetniki,
tožeče stranke v zadevi F‑20/08,
Anne Simon, pogodbena uslužbenka Komisije Evropskih skupnosti, stanujoča v Nouakchottu (Mavretanija), ki jo zastopajo S. Orlandi, A. Coolen, J.-N. Louis in É. Marchal, odvetniki,
tožeča stranka v zadevi F‑34/08,
Jorge Aparicio, stanujoč v Antiguo Cuscatlanu (Salvador) in 46 drugih pogodbenih uslužbencev Komisije Evropskih skupnosti, ki so poimensko našteti v prilogi k tej sodbi, ki jih zastopajo S. Orlandi, A. Coolen, J.-N. Louis in É. Marchal, odvetniki,
tožeče stranke v zadevi F‑75/08,
proti
Komisiji Evropskih skupnosti, ki jo zastopata J. Currall in B. Eggers, zastopnika,
tožena stranka,
SODIŠČE ZA USLUŽBENCE (drugi senat),
v sestavi H. Kanninen, predsednik, I. Boruta (sodnica) in S. Van Raepenbusch (poročevalec), sodnik,
sodna tajnica: S. Cidéron, asistentka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 12. marca 2009
izreka naslednjo
Sodbo
1 Tožeče stranke s tožbami, ki so v sodno tajništvo Sodišča za uslužbence prispele:
– 19. februarja 2008 po elektronski poti (izvirnik je bil vložen 27. februarja) v zadevi Aparicio in drugi proti Komisiji, F‑20/08,
– 11. marca 2008 po elektronski poti (izvirnik je bil vložen 12. marca) v zadevi Simon proti Komisiji, F‑34/08, in
– 1. septembra 2008 po elektronski poti (izvirnik je bil vložen 8. septembra) v zadevi Aparicio in drugi proti Komisiji, F‑75/08,
predlagajo razglasitev ničnosti odločb Urada za izbor osebja Evropskih skupnosti (EPSO) z dne 25. oktobra 2007, da se ne vpišejo na seznam izbranih oseb in v zbirko podatkov izbirnega postopka CAST 27/Relex.
2 Tožeče stranke iz zadeve F‑20/08 in tožeča stranka iz zadeve F‑34/08 so skupaj s še 26 novimi tožečimi strankami vložile tudi tožbo v zadevi F‑75/08 (v nadaljevanju: druge tožeče stranke v zadevi F‑75/08).
Pravni okvir
3 Člen 82 Pogojev zaposlitve drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: PZDU) določa:
„[…]
2. Za zaposlitev pogodbenega uslužbenca se zahteva vsaj:
a) uspešno zaključeno obvezno izobraževanje za funkcionalno skupino I;
b) za funkcionalni skupini II in III:
i) z diplomo potrjena višja izobrazba ali
ii) z diplomo potrjena srednješolska izobrazba, ki omogoča nadaljnje višješolsko izobraževanje, in ustrezne vsaj triletne poklicne izkušnje ali
iii) kadar je to v interesu službe, poklicno usposabljanje ali poklicne izkušnje na enakovredni ravni;
c) za funkcionalno skupino IV:
i) izobrazba, ki ustreza vsaj triletnemu z diplomo potrjenemu zaključenemu univerzitetnemu študiju ali
ii) kadar je to v interesu službe, poklicno usposabljanje na enakovredni ravni.
[…]
5. EPSO različnim institucijam na njihovo zahtevo pomaga pri izbiri pogodbenih uslužbencev, predvsem pri opredeljevanju vsebine preizkusov in organizaciji postopka izbire. EPSO zagotavlja preglednost postopka za izbiro pogodbenih uslužbencev.
6. V skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov [za uradnike Evropskih skupnosti] sprejme vsaka institucija, če je potrebno, splošne določbe glede postopkov zaposlovanja pogodbenih uslužbencev.“
4 Člen 5 splošnih izvedbenih določb z dne 7. aprila 2004 o postopku zaposlitve pogodbenih uslužbencev v Komisiji Evropskih skupnosti (Informations administratives št. 49‑2004 z dne 1. junija 2004, v nadaljevanju: SDI) določa:
„1. Izbirni postopek [pogodbenih uslužbencev v skladu s členom 3a PZDU] obsega te faze:
a) objava javnega razpisa za prijavo interesa, v kateri se določijo minimalna merila za izbiro glede splošnih sposobnosti in temeljnih kvalifikacij, in v kateri se navede, da lahko komisija za izbiro iz točke e) glede na število prejetih kandidatur med objavljena merila za izbiro uvrsti strožje zahteve;
b) elektronski vpis kandidatov v zbirko podatkov, vzpostavljeno za ta namen;
c) opredelitev natančnih profilov sposobnosti in posebnih zahtevanih kvalifikacij s strani [organa, pooblaščenega za sklepanje pogodb], po posvetovanju z zadevnimi službami ali uradi;
d) kandidati, ki ustrezajo profilom in kvalifikacijam iz točke c), opravijo preizkuse, ki se osredotočijo na splošno sposobnost kandidatov, še posebej na področju verbalnih in numeričnih sposobnosti, ter jezikovne sposobnosti. Kandidate, ki uspešno opravijo preizkuse, se vpiše v zbirko podatkov, podatki o njihovi kandidaturi pa se tam hranijo dve leti;
[…]
2. […] Preizkuse iz odstavka 1(d) organizira EPSO ali pa se organizirajo v njegovem imenu.
3. Kandidate se obvesti o rezultatih postopka iz odstavka 1(a) do (h).“
5 Člen 3(2) Sklepa Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije, Sodišča, Računskega sodišča, Ekonomsko-socialnega odbora, Odbora regij in Evropskega varuha človekovih pravic z dne 25. julija 2002 o ustanovitvi Urada za izbor osebja Evropskih skupnosti (2002/620/ES) (UL L 197, str. 53) določa:
„Urad lahko pomaga institucijam, organom, uradom in agencijam, ustanovljenim s Pogodbami ali v skladu z njimi, pri njihovih internih razpisih in izbiranju drugih uslužbencev.“
Dejansko stanje
6 Tožeče stranke so uslužbenci, ki so po različnih ureditvah zaposleni pri delegacijah Komisije v tretjih državah.
7 Direktor „zunanje službe“ generalnega direktorata (GD) „zunanji odnosi“ je vodje delegacij s sporočilom z dne 19. februarja 2007 obvestil, da bo EPSO v letu 2007 organiziral teste za pogodbene uslužbence (v nadaljevanju: sporočilo zunanje službe). V sporočilu je bilo pojasnjeno, da bodo lahko samo tisti, ki bodo uspešno opravili te teste, še naprej zaposleni kot pogodbeni uslužbenci. Navedeni testi naj bi obsegali tri dele, teste o verbalnih in numeričnih sposobnosti, poznavanju Evropske unije in usposobljenosti. V sporočilu zunanje službe je bilo pojasnjeno:
„Vsi kandidati iz delegacij [zunanjih odnosov]/zunanje službe iz funkcionalnih skupin III in IV bodo opravljali teste […] verbalnih in numeričnih sposobnosti, poznavanja Evropske unije in usposobljenosti. Navedeni testi bodo organizirani samo v španščini, nemščini, angleščini in francoščini, s tem da jezik testov ne sme biti materni jezik kandidatov […]
[…]
Testi ne bodo izločilni (kot je to pri natečajih za izbiro evropskih uradnikov). Treba jih je šteti bolj kot preizkus zahtevanih kvalifikacij, vključno s sposobnostjo dela v drugem jeziku Skupnosti, razumevanjem institucij EU in njihovega dela ter posebnimi znanji s področja dela delegacij [zunanjih odnosov]/zunanje službe.“
8 EPSO je 28. marca 2007 na svoji spletni strani objavil razpis za prijavo interesa EPSO/CAST/EU/27/07 (v nadaljevanju: razpis za prijavo interesa) zaradi vzpostavitve zbirke podatkov možnih kandidatov za zaposlitev kot pogodbenih uslužbencev. Ta zbirka podatkov je bila namenjena institucijam in agencijam Skupnosti ter delegacijam Komisije v tretjih državah. V razpisu za prijavo interesa je bilo med drugim navedeno:
„Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje tega razpisa za prijavo interesa, bodo povabljeni, da se konec pomladi/v začetku poletja 2007 udeležijo preizkusov zaradi ocene splošnih sposobnosti, še posebej verbalnih in numeričnih sposobnosti ter poznavanja Evropske unije. Kandidati bodo preizkuse opravljali v njihovem drugem jeziku in bodo tako pokazali tudi jezikovno znanje nemščine, angleščine ali francoščine.
[…]
Kandidati, ki bodo uspešno opravili vse preizkuse, bodo vpisani v zbirko podatkov, ki bo institucijam in agencijam na voljo za potrebe zaposlovanja.“
9 Podpredsednik Komisije in član Komisije, pristojen za zunanje odnose, sta 20. aprila 2007 uslužbencem v delegacijah med drugim zapisala:
„Testi ne bodo natečaj – število oseb, ki bodo izbrane, ni omejeno – v tem smislu, da niso na enak način izločilni kot natečaj.
Pri testih bo večji pomen na preizkusu sposobnosti, saj je to najpomembnejši dejavnik pri delu delegacije. Vendar pa Komisija od pogodbenih uslužbencev pričakuje tudi, da pokažejo poznavanje evropskih institucij in sposobnost dela v drugem jeziku Skupnosti […], kot to zahtevajo upoštevni kadrovski predpisi (PZDU); ti elementi bodo torej tudi del testov EPSO.“
10 EPSO je 25. maja 2007 na svoji spletni strani objavil splošne informacije o strukturi in ocenjevanju zgoraj navedenih testov. V njih je bilo med drugim navedeno:
„Za vpis v končno zbirko podatkov morajo kandidati opraviti več testov:
– preizkus verbalnih sposobnosti […] in numeričnih sposobnosti […];
– preizkus poznavanja Evropske unije […];
– preizkus posebnih znanj (na interesnem področju, ki ga kandidat navede v kandidaturi).“
11 V splošnih informacijah o strukturi in ocenjevanju testov je bilo še navedeno:
„Rezultati testov se bodo seštevali, vsak test bo imel naslednji sorazmeren pomen:
i) verbalne in numerične sposobnosti 30 % od celote;
ii) poznavanje EU 20 % od celote;
iii) posebna znanja 50 % od celote.“
12 Nazadnje je bilo v splošnih informacijah o strukturi in ocenjevanju testov še navedeno, da bodo za funkcionalno skupino IV „pragovi uspešnosti“, na podlagi katerih se bo pridobilo pravico do vpisa v zbirko podatkov, tile:
– zahtevani minimum pri testih verbalnih in numeričnih sposobnosti: 50 %;
– zahtevani minimum pri testih posebnih znanj: 55 %;
– skupni rezultat vseh testov: 60 %.
13 Vse tožeče stranke so kandidirale v izbirnem postopku za profil nalog „zunanji odnosi“ (v nadaljevanju: CAST 27/RELEX).
14 Testi, navedeni v razpisu za prijavo interesa so se opravljali 13. julija 2007.
15 Vsaka od tožečih strank je bila 25. oktobra 2007 obveščena o tem, da ni uspela zaradi ocene pod zahtevanim minimumom pri testu verbalnih in numeričnih sposobnosti (v nadaljevanju: izpodbijani akti).
16 EPSO se je odločil nevtralizirati vprašanji št. 31 in 46 testa verbalnih in numeričnih sposobnosti. Med strankami ni sporno, da ta nevtralizacija ni imela nobenega vpliva na položaj tožečih strank.
17 Tožeče stranke iz zadev F‑20/08 in F‑34/08 so med 30. oktobrom in 25. novembrom 2007 EPSO pozvale, naj ponovno prouči njihove rezultate, ker nekatera vprašanja iz testa verbalnih in numeričnih sposobnosti niso bila primerna.
18 EPSO je med 9. novembrom 2007 in 22. januarjem 2008 poziv tožečih strank iz zadev F‑20/08 in F‑34/08 zavrnil.
19 Tožeče stranke iz zadev F‑20/08 in F‑34/08 so 25. januarja 2008 vložile „dopolnilne pritožbe“, druge tožeče stranke iz zadeve F‑75/08 pa so vložile podobne pritožbe zoper izpodbijane akte, ki so jih zadevali.
20 Tožeče stranke iz zadeve F‑20/08 so tožbo pri Sodišču za uslužbence vložile 19. februarja 2008. Tožeča stranka iz zadeve F‑34/08 je tožbo pri njem vložila 11. marca 2008.
21 Organ, pristojen za sklepanje pogodb (v nadaljevanju: OPSP), je 20. maja 2008 zavrnil vse pritožbe in „dopolnilne pritožbe“, vložene 25. januarja 2008. Tožeče stranke iz zadeve F-20/08 in F-34/08 so 1. septembra 2008 skupaj z drugimi tožečimi strankami iz zadeve F-75/08 vložile za nekatere drugo, za druge pa edino tožbo zoper izpodbijane akte. Navedena tožba je bila vpisana pod opravilno številko F‑75/08.
Predlogi strank in postopek
22 Tožeče stranke iz zadev F‑20/08, F‑34/08 in F‑75/08 Sodišču za uslužbence predlagajo, naj:
– izpodbijane akte razglasi za nične;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
23 V zadevi F‑75/08 tožeče stranke v prvem tožbenem predlogu predlagajo tudi, naj se ugotovi nezakonitost člena 5(1)(d) SID.
24 Komisija v zadevah F-20/08 in F-34/08 Sodišču za uslužbence predlaga, naj:
– tožbi zavrže kot nedopustni, podredno pa, naj ju zavrne kot neutemeljeni;
– tožečim strankam naloži plačilo stroškov.
25 Komisija v zadevi F-75/08 Sodišču za uslužbence predlaga, naj:
– zavrne tožbo;
– tožečim strankam naloži plačilo stroškov.
26 Zadevi F‑20/08 in F‑34/08 sta bili v skladu s členom 46(1) Poslovnika s sklepom predsednika tretjega senata Sodišča za uslužbence z dne 1. julija 2008 združeni za pisni in ustni postopek ter zaradi izdaje skupne končne odločbe.
27 Združeni zadevi F-20/08 in F-34/08 ter zadeva F-75/08 so bile v skladu s členom 46(1) Poslovnika s sklepom predsednika drugega senata Sodišča za uslužbence z dne 3. februarja 2009 združene za ustni postopek in zaradi izdaje skupne končne odločbe.
Pravo
1. Prvi tožbeni predlog iz zadeve F‑75/08
28 Tožeče stranke s prvim tožbenim predlogom iz zadeve F‑75/08 Sodišču za uslužbence predlagajo ugotovitev nezakonitosti člena 5(1)(d) SID. Vendar, čeprav je sodišče Skupnosti v zvezi s predlogom za razglasitev ničnosti posamičnega akta, ki škoduje, dejansko pristojno, da incidenčno ugotovi nezakonitost splošnega predpisa, na katerem temelji izpodbijani akt, pa Sodišče za uslužbence ni pristojno, da to ugotovi v izreku sodb (sodba Sodišča za uslužbence z dne 4. junija 2009 v združenih zadevah Adjemian in drugi proti Komisiji, F‑134/07 in F‑8/08, še neobjavljena v ZOdl., točka 38).
2. Dopustnost tožb
29 Komisija meni, da so pozivi tožečih strank iz zadev F-20/08 in F-34/08 med 30. oktobrom in 25. novembrom 2007 samo predlogi za ponovno obravnavo. Prav tako bi bilo treba domnevne „dopolnilne pritožbe“ z dne 25. januarja 2008 šteti za prve pritožbe navedenih tožečih strank. Te naj bi torej 19. februarja oziroma 11. marca 2008 pri Sodišču za uslužbence vložile tožbe v zadevah F-20/08 in F-34/08, ne da bi počakale na odgovor OPSP na njihove pritožbe, ki je prispel šele 20. maja 2008. Zato naj bi bile te tožbe prezgodnje in nedopustne.
30 Komisija v svojih postopkovnih pisanjih tudi meni, da je tožba F‑75/08 nedopustna zaradi litispendence, saj so jo vložile tožeče stranke iz zadev F‑20/08 in F‑34/08, ki so v navedenih zadevah na podlagi enakih tožbenih razlogov že predlagale razglasitev ničnosti istih izpodbijanih aktov. Vendar pa se je Komisija na obravnavi odrekla temu ugovoru, ker se nedopustnost zaradi litispendence ne uporablja, kadar je prva tožba nedopustna.
31 Komisija nazadnje navaja, da je 34 tožečih strank iz zadeve F‑75/08 izgubilo pravni interes, ker so bile po tem, ko so v času pogodbene zaposlitve uspešno opravile izbirni preizkus v letu 2008, vpisane v zbirko podatkov, ki je institucijam in agencijam Skupnosti na voljo za potrebe zaposlovanja.
32 Iz sodne prakse izhaja, da lahko sodišče Skupnosti glede na okoliščine posamezne zadeve presodi, ali je v interesu dobrega poteka sojenja, da se tožba zavrne po temelju, ne da bi se odločilo o ugovoru nedopustnosti, ki ga je vložila tožena stranka (sodba Sodišča z dne 26. februarja 2002 v zadevi Svet proti Boehringer, C‑23/00 P, Recueil, str. I‑1873, točki 51 in 52; sodba Sodišča prve stopnje z dne 30. marca 2006 v zadevi Yedaş Tarim ve Otomotiv Sanayi ve Ticaret proti Svetu in Komisiji, T‑367/03, ZOdl., str. II‑873, točka 30; sodba Sodišča za uslužbence z dne 8. aprila 2008 v zadevi Bordini proti Komisiji, F‑134/06, še neobjavljena z ZOdl., točka 56, in zgoraj navedena sodba Adjemian in drugi proti Komisiji, točka 37). V okoliščinah predmetne zadeve je Sodišče za uslužbence presodilo, da je treba zadevo najprej presoditi z vsebinskega vidika, in šele nato, če bo potrebno, odločiti o ugovorih nedopustnosti.
3. Vsebinska presoja
33 Tožeče stranke v utemeljitev vseh treh tožb zatrjujejo enako. Glede na spremembe njihovih tožb je treba šteti, da dejansko navajajo tri tožbene razloge. Prvi tožbeni razlog zadeva kršitev člena 82(5) PZDU, SID, razpisa za prijavo interesa in načela, da je treba s postopki izbire zagotoviti zaposlitev najsposobnejših uslužbencev. Drugi tožbeni razlog zadeva kršitev načela enakosti. Tretji tožbeni razlog je izpeljan iz člena 1d Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi) in obveznosti obrazložitve.
Prvi tožbeni razlog glede kršitve člena 82(5) PZDU, SID, razpisa za prijavo interesa in načela, da je treba s postopki izbire zagotoviti zaposlitev najsposobnejših uslužbencev
Trditve strank
34 Tožeče stranke trdijo, da je bil glede na sporočilo zunanje službe ter dopis podpredsednika Komisije in člana Komisije, pristojnega za zunanje odnose, namen CAST 27/RELEX kandidate testirati glede njihovega poznavanja Evropske unije, posebnih znanj za zasedbo delovnega mesta v delegaciji in sposobnosti dela v drugem jeziku Skupnosti. Poleg tega naj sporočilo zunanje službe ne bi predvidevalo organizacije izločilnega preizkusa verbalnih in numeričnih sposobnosti.
35 Tožeče stranke na podlagi navedenega sklepajo, da je bil ta test nezdružljiv z namenom izbire, ki jo je želela opraviti Komisija. Njegova izločilnost naj bi bila še toliko bolj nezdružljiva s tem.
36 Tožeče stranke poleg tega menijo, da člen 5(1)(d) SID ne določa, da morajo vsi kandidati pri testu opravljati izločilni preizkus verbalnih in numeričnih sposobnosti. V obravnavani zadevi pa naj bi bila ta izločilnost arbitrarna. Prvič, naj se ne bi uporabljala za test poznavanja Evropske unije. Drugič, nerazložljivo naj bi bilo, da so uslužbenci, ki so že v službi pri Komisiji in so že opravili preizkus splošnih sposobnosti, izločeni na podlagi testa, ki nikakor ne izkazuje njihovih kvalifikaciji in sposobnosti. Tretjič, upoštevano naj ne bi bilo, da so kandidati, ki imajo že dolgotrajne poklicne izkušnje, manj vajeni testiranja verbalnih in numeričnih sposobnosti kot mlajši kandidati.
37 Nazadnje, tožeče stranke v zadevi F-75/08 iz „člena 27 Kadrovskih predpisov in [člena] 15 PZDU“ (v zvezi s katerim je treba glede na vsebino določbe šteti, kot da gre za člen 12 PZDU) izpeljujejo načelo, da je treba s postopki izbire zagotoviti zaposlitev najsposobnejših kandidatov. Navajajo, da so bile njihove sposobnosti že preizkušene pri opravljanju nalog v delegacijah Komisije po različnih ureditvah in trdijo, da naj bi bile SID v nasprotju z navedenim načelom, če jih je treba razlagati tako, da nalagajo organizacijo izločilnih preizkusov, ki niso izključno osredotočeni na znanje.
38 Komisija odgovarja, da člen 5(1) SID nalaga izločilni preizkus verbalnih in numeričnih sposobnosti. Prav tako poudarja, da je tudi iz razpisa za prijavo interesa in splošnih informacij o strukturi in ocenjevanju testov razvidno, da bodo v zbirko podatkov lahko vpisani samo kandidati, ki bodo uspešno opravili vse teste.
39 Preizkus verbalnih in numeričnih sposobnosti naj bi bil namenjen izločitvi oseb, ki imajo široko znanje in posebne sposobnosti, nimajo pa zadostne sposobnosti sklepanja, da bi jih lahko uporabili. Komisiji naj bi omogočal, da se prepriča o tem, da bodo zaposleni uslužbenci lahko opravljali veliko različnih nalog. Ta zahteva naj bi bila še posebej pomembna za tiste, ki delajo v delegacijah, saj naj bi interes službe zahteval njihovo redno rotacijo. Nazadnje, preizkus verbalnih in numeričnih sposobnosti naj bi prispeval k zagotovitvi enakih možnosti za zunanje kandidate in tiste, ki nekatere naloge že opravljajo, saj slednji nimajo nobene pravice do posebne obravnave zaradi izbire neke vrste testov.
40 Komisija poleg tega navaja, da je iz splošnih informacij o strukturi in ocenjevanju testov razvidno, da preizkus verbalnih in numeričnih sposobnosti šteje samo 30 % glede na vse teste, torej je manj pomemben kot test posebnih znanj, ki šteje 50 % glede na vse točke.
41 Komisija še navaja, da si razpis za prijavo interesa, sporočilo zunanje službe ter dopis podpredsednika Komisije in člana Komisije, pristojnega za zunanje odnose, med seboj niso v nasprotju. Natančneje, v navedenem dopisu naj bi bilo navedeno samo to, da testi ne smejo voditi v izločanje kandidatov na podlagi primerjave, kot je to pri natečajih, kjer je število oseb, ki bodo izbrane, vnaprej določeno. Navedeni dopis naj ne bi napovedoval, da kandidatom ni treba uspešno opraviti vseh testov. Vsekakor pa je bil namen navedenega dopisa in sporočila zunanje službe samo to, da se obstoječi uslužbenci obvestijo in s tem spodbudijo, da se udeležijo testov. Z njima ni bilo mogoče zadevnih služb izvzeti iz obveznosti spoštovanja člena 5 SID in razpisa za prijavo interesa niti ustvariti nobene pravice v korist zadevnih uslužbencev.
42 Nazadnje Komisija še meni, da je nedopusten očitek, da so SID v nasprotju s PZDU, če se jih razlaga tako, da nalagajo organizacijo izločilnih preizkusov, ki ne temeljijo izključno na znanju. Te trditve naj v pritožbah z dne 25. januarja 2008 ne bi bilo, saj naj bi tožeče stranke tam navajale samo, da izločilnost testa verbalnih in numeričnih sposobnosti ni združljiva s posebnim namenom zadevnega postopka izbire. Poleg tega naj bi bila trditev nenatančna. Vsekakor pa naj bi člen 82(6) PZDU dajal OPSP široko polje proste presoje v zvezi z določitvijo pogojev za zaposlovanje pogodbenih uslužbencev, izločilnost testa verbalnih in numeričnih sposobnosti pa naj bi bila iz že navedenih razlogov skladna z interesom službe.
Presoja Sodišča za uslužbence
– Uvodna ugotovitev
43 Člen 82(6) PZDU daje vsaki instituciji široko polje proste presoje pri izbiri načina organizacije postopka izbire pogodbenih uslužbencev na podlagi člena 3a navedenih PZDU.
44 Komisija je to pooblastilo uporabila tako, da je sprejela SID. Njihov člen 5(1)(d) med drugim določa, da „kandidati […] opravljajo teste, ki so osredotočeni na splošne sposobnosti kandidatov, med drugim verbalne in numerične sposobnosti“. Ista določba določa tudi, da se kandidati v zbirko podatkov, ki je na voljo institucijam in agencijam Skupnosti, vpišejo pod pogojem, da „uspešno opravijo teste“.
45 Ne da bi bilo treba obravnavati vprašanje, ali mora biti vsak test nujno izločilen, iz tako zapisanega besedila vsekakor izhaja, da člen 5 SID zaposlovanje pogodbenih uslužbencev pogojuje s tem, da kandidati vsaj skupno uspešno opravijo izbirne teste, in da ne prepoveduje, da bi bili nekateri med njimi ločeno izločilni.
46 EPSO je razpis za prijavo interesa in splošne informacije o strukturi in ocenjevanju testov objavil na podlagi člena 5 SID. V razpisu za prijavo interesa je bilo tako navedeno, da bodo „kandidati povabljeni k opravljanju […] preizkusov zaradi ocene […], še posebej njihovih sposobnosti sklepanja“, in da bodo samo tisti, „ki bodo uspešno opravili vse preizkuse, vpisani v zbirko podatkov“ iz točke 44 zgoraj. V splošnih informacijah o strukturi in ocenjevanju testov je bil med drugim določen 50 % minimalni prag točk, ki se zahteva za uspešnost preizkusa verbalnih in numeričnih sposobnosti.
47 Tožeče stranke kljub temu trdijo, da je člen 5 SID v nasprotju z načelom, ki ga izpeljujejo iz člena 27 Kadrovskih predpisov in člena 12 PZDU, namreč da je treba s postopki izbire zagotoviti zaposlitev najsposobnejših kandidatov, če ga je treba razlagati tako, da omogoča organizacijo testa verbalnih in numeričnih sposobnosti, ki je poleg tega še izločilen.
– Ugovor nezakonitosti člena 5 SID
48 Ugovor nezakonitosti, ki ga uveljavljajo tožeče stranke, je nedopusten, podredno pa neutemeljen.
49 Prvič, tožeče stranke navedenega ugovora nezakonitosti v tem postopku ne morejo uspešno uveljavljati. Pravilo o skladnosti upravne pritožbe v smislu člena 90(2) Kadrovskih predpisov in kasnejše tožbe namreč – pod sankcijo nedopustnosti – zahteva, da se tožbeni razlog, ki se uveljavlja pri sodišču Skupnosti, uveljavlja že v predhodnem postopku, tako da se lahko OPSP dovolj natančno seznani z očitki zadevne osebe zoper izpodbijani akt. To pravilo temelji na namenu predhodnega postopka, katerega cilj je omogočiti mirno rešitev sporov med uradniki in upravo (sodbi Sodišča z dne 1. julija 1976 v zadevi Sergy proti Komisiji, 58/75, Recueil, str. 1139, točka 32, in z dne 14. marca 1989 v zadevi Del Amo Martinez proti Parlamentu, 133/88, Recueil, str. 689, točka 9; sodba Sodišča prve stopnje z dne 29. novembra 2006 v zadevi Campoli proti Komisiji, T‑135/05, ZOdl. JU, str. I‑A‑2‑297, II‑A‑2‑1527, točka 32, in sodba Sodišča za uslužbence z dne 13. novembra 2007 v zadevi Tsirimokos proti Parlamentu, F‑76/06, še neobjavljena v ZOdl., točka 45). OPSP mora biti torej jasno obveščen o očitkih pritožnika, da mu lahko predlaga morebitno mirno rešitev (zgoraj navedeni sodbi Campoli proti Komisiji, točka 32, in Tsirimokos proti Parlamentu, točka 45).
50 Treba je ugotoviti, da tožeče stranke v pritožbah, ki so jih v zadevah F-20/8 in F‑34/08 vložile med 30. oktobrom in 25. novembrom 2007, ter „dopolnilne pritožbe“ tožečih strank z dne 25. januarja 2008, tudi če bi jih razlagali široko, v obravnavani zadevi ne izpodbijajo zakonitosti SID. Prvotni pozivi so bili v bistvu omejeni na kritiziranje težavnosti testa verbalnih in numeričnih sposobnosti, ponekod pa tudi njegove izločilnosti, in to brez povezave s SID. Kljub bolj razdelani argumentaciji je bilo v „dopolnilnih pritožbah“ navedeno samo to, da narava spornih preizkusov ni skladna z namenom izbora, „kot ga navajajo služba naročnica, podpredsednik [Komisije] in [član Komisije], pristojen za zunanje odnose“, ne da bi se dvomilo v podlago postopka izbire.
51 Drugič, ugovor nezakonitosti zoper člen 5 SID je vsekakor neutemeljen.
52 Člen 27 Kadrovskih predpisov in člen 12 PZDU, na katera tožeče stranke opirajo svojo argumentacijo, se namreč ne uporabljata za pogodbene uslužbence v smislu člena 3a PZDU. Poleg tega je treba spomniti, da čeprav je načelo, na katerega se sklicujejo tožeče stranke in po katerem morajo institucije zaposlovati najsposobnejše uslužbence, podlaga za člen 82 PZDU, pa navedeni člen daje vsaki instituciji široko polje proste presoje v zvezi z opredelitvijo načina izbire kandidatov glede na interes službe (glej točko 43 zgoraj).
53 Komisija navaja, da je cilj preizkusa verbalnih in numeričnih sposobnosti izločiti kandidate, ki – ob domnevi, da imajo široko znanje in posebna znanja v zvezi z razpisanim delovnim mestom – nimajo zadostne sposobnosti sklepanja za njihovo uporabo. Dodaja, da ji ta preizkus omogoča, da se prepriča, da lahko zaposleni uslužbenci, ki bi lahko sčasoma pridobili pogodbo za nedoločen čas, opravljajo različne naloge. Komisija tudi pojasnjuje, da je ta zahteva še posebej pomembna za uslužbence, ki so poklicani na delo v delegacijah, saj interes službe od njih zahteva redno rotacijo. Tožeče stranke teh pojasnil niso pravno zadostno izpodbile. Poleg tega se zdijo upoštevna. Ni namreč nerazumno šteti, da izbira boljših kandidatov za neko upravo pomeni iskanje tistih, ki imajo kombinacijo širokega znanja in intelektualnih sposobnosti za njegovo praktično uporabo v okolju, ki se lahko spreminja.
54 Torej člen 5(1)(d) SID ni v nasprotju z načelom, ki je podlaga člena 82 PZDU, ker to načelo vsaj ne prepoveduje organizacije izločilnih testov verbalnih in numeričnih sposobnosti.
55 Zato je treba zavrniti ugovor nezakonitosti zoper člen 5 SID.
– Nezakonitost izločilnega testa verbalnih in numeričnih sposobnosti v obravnavani zadevi
56 Tožeče stranke nasprotujejo temu, da bi jim lahko EPSO naložil opravljanje izločilnega testa verbalnih in numeričnih sposobnosti. V zvezi s tem se še posebej sklicujejo na sporočilo zunanje službe ter dopis podpredsednika Komisije in člana Komisije, pristojnega za zunanje odnose, in na posebnost svojega položaja.
57 EPSO v skladu s členom 82(5) in (6) PZDU različnim institucijam pomaga pri opredeljevanju in organizaciji postopka izbire pogodbenih uslužbencev, ob spoštovanju splošnih predpisov navedenih institucij. Poleg tega je iz člena 5(1)(c) in (2) SID razvidno, da mora EPSO spoštovati profile sposobnosti in posebnih kvalifikacij, ki jih zahteva OPSP.
58 Ne glede na to pa je iz navedenih določb in člena 3(2) Sklepa 2002/620 razvidno, da ima EPSO široko polje proste presoje pri organizaciji izbirnih testov.
59 V teh okoliščinah je treba ugotoviti, prvič, da sta sporočilo zunanje službe ter – v manjši meri – dopis podpredsednika Komisije in člana Komisije, pristojnega za zunanje odnose, nejasna glede tega, da sporni testi „ne bodo izločilni“. Zato ju je treba razlagati v smislu, da izbirnim preizkusom ne jemlje vsakršne uporabnosti. Poleg tega je treba navedena sporočilo in dopis razumeti glede na člen 5 SID, ki zaposlitev pogodbenih uslužbencev pogojuje vsaj (glej točko 45 zgoraj) s skupno uspešno opravljenimi testi. Trditve zunanje službe ter enostranski izjavi podpredsednika Komisije in člana Komisije, pristojnega za zunanje odnose, namreč ne morejo razveljaviti SID, ki jih je sprejela Komisija kot celota.
60 Komisija pa je pravilno navedla, da je mogoče sporočilo zunanje službe ter dopis podpredsednika Komisije in člana Komisije, pristojnega za zunanje odnose, razumeti tako, da naj sporni testi ne bi bili izločilni, kot so natečaji, saj naj vnaprej ne bi bilo določeno število oseb, ki bodo izbrane, ni pa bilo tudi napovedano, da ti testi ne bodo izločilni.
61 Tako razumevanje sporočila zunanje službe ter dopisa podpredsednika Komisije in člana Komisije, pristojnega za zunanje odnose, je skladno z namenom izbirnih preizkusov in s členom 5 SID.
62 Zato sporočilo zunanje službe ter dopis podpredsednika Komisije in člana Komisije, pristojnega za zunanje odnose, ne omogočata sklepa, da EPSO s tem, da je naložil izločilni test verbalnih in numeričnih sposobnosti, ni ravnal v nasprotju z omejitvami, ki mu jih je v zvezi z njegovimi nalogami določila Komisija.
63 Kar zadeva, drugič, potrebo po izbiri najboljših kandidatov, pa je treba ugotoviti, da je bilo v razpisu za prijavo interesa predvideno – kot je napovedovalo tudi sporočilo zunanje službe – da bodo testi potekali v drugem jeziku vsakega kandidata. Poleg tega je bil sporni test verbalnih in numeričnih sposobnosti – tudi če bi bil izločilen – skupno manj pomemben kot preizkusi znanja. Štel je samo 30 % glede na vse točke. Kljub izločilnosti je imel tako manjšo težo kot test posebnih znanj, ki je bil prav tako izločilen in pri katerem je bil prag uspešnosti 55 %, štel pa je 50 % glede na vse točke. Poleg tega ni mogoče zanemariti testa „poznavanje EU“. Čeprav sam po sebi ni bil izločilen, pa je vseeno štel 20 % glede na vse točke. Slab rezultat na tem testu bi lahko vplival tudi na skupni rezultat kandidatov, saj je bil zahtevani minimum za vse preizkuse določen na 60 %.
64 Nazadnje je treba poudariti, da iz organizacije posebnega izbirnega preizkusa za profil nalog „zunanji odnosi“, izločilnosti testa posebnih znanj in testa verbalnih in numeričnih sposobnosti ter tega, da sta predstavljala 80 % vseh točk, medtem ko test splošnega znanja ni bil izločilen in je v seštevku štel le 20 %, izhaja, da je EPSO želel dati prednost zaposlitvi uslužbencev, ki imajo, na eni strani, posebna znanja na področju zunanjih odnosov in, na drugi strani, sposobnost sklepanja, zaradi katere lahko ta znanja uporabijo, po potrebi pa se lahko odzovejo tudi na druge potrebe.
65 Glede na navedeno je treba skleniti, da v obravnavani zadevi Komisija in EPSO pri izvajanju svojih pristojnosti s tem, da sta predvidela organizacijo testa verbalnih in numeričnih sposobnosti, ki sta mu dala izločilno naravo in ga naložila obstoječim uslužbencem, nista presegla meja njunega širokega polja proste presoje.
66 Na podlagi navedenega je prvi tožbeni razlog neutemeljen, zato ga je treba zavrniti.
Drugi tožbeni razlog glede kršitve načela enakosti
Trditve strank
67 Tožeče stranke najprej ugotavljajo, da je bil test verbalnih in numeričnih sposobnosti slabe kakovosti, o čemer naj bi pričala nevtralizacija vprašanja št. 46. Ta slaba kakovost naj bi resno vplivala na njihove rezultate, saj so morale preveč časa posvetiti nejasnim vprašanjem, kar naj bi jih destabiliziralo pri nadaljevanju preizkusov.
68 Tožeče stranke nato navajajo, da odločitev o dodelitvi dodatne točke vsem kandidatom za vsako nevtralizirano vprašanje ne zagotavlja enakega obravnavanja in objektivnosti preizkusov.
69 Tožeče stranke tako ugotavljajo, da je EPSO nevtraliziral 153 vprašanj iz testov sposobnosti za različne profile. Še posebej navajajo teste v zvezi s temi profili: „razvoj podeželja, varnost prehrane in okolje“, „gospodarski razvoj, zasebni in trgovinski sektor“ ter „dobro upravljanje in varnost“. Zaradi dodelitve dodatne točke za vsako od takih vprašanj naj bi se bistveno spremenila narava preizkusov in porušila enakost kandidatov. Zaradi te dodelitve naj bi imeli namreč kandidati, prijavljeni za profile sposobnosti, pri katerih so bila vprašanja nevtralizirana, prednost pred kandidati, prijavljenimi za druge profile, pri katerih ni bilo nevtralizacije. Poleg tega naj bi test posebnih znanj pri navedenih profilih glede na število nevtraliziranih vprašanj postal samo drugotnega pomena. Nazadnje, EPSO naj bi vprašanja nevtraliziral samo v nekaterih jezikih. To naj bi postavljajo v slabši položaj kandidate, ki so preizkuse opravljali v drugih jezikih in so morali na ta vprašanja odgovoriti.
70 Komisija odgovarja, da ima EPSO tako kot komisije za natečaje široko polje proste presoje. Tak manevrski prostor naj bi bil med drugim potreben, kadar se nepravilnosti ali napake pojavijo med opravljanjem preizkusov, ki jih zaradi velikega števila udeležencev in skladno z načeloma sorazmernosti in dobrega upravljanja ni mogoče ponoviti.
71 Komisija meni, da bi bila ponovitev večjega dela preizkusov v obravnavani zadevi nesorazmerna, tako da je bila odločitev o nevtralizaciji vprašanj št. 31 in 46 iz testa verbalnih in numeričnih sposobnosti ustrezna.
72 Vsekakor pa Komisija nasprotuje temu, da bi lahko nevtralizacija vprašanj diskriminirala tožeče stranke.
73 Prvič, Komisija ugotavlja, da se vprašanje enakega obravnavanja kandidatov pri spornih preizkusih ne postavlja na enak način kot pri natečajih, saj število oseb, ki bodo izbrane, ni bilo vnaprej določeno, prav tako pa ni bilo primerjalnega ocenjevanja.
74 Drugič, Komisija vztraja, da je bilo pri nevtralizaciji problematičnih vprašanj spoštovano načelo enakosti znotraj vsake funkcionalne skupine in znotraj vsakega profila.
75 Tretjič, Komisija v zvezi s testom verbalnih in numeričnih sposobnosti za funkcionalni profil „zunanji odnosi“ ugotavlja, da je bila napaka v besedilu vprašanja št. 46 storjena samo v angleški različici. Domnevna nejasnost, ki naj bi destabilizirala tožeče stranke, se je torej lahko teoretično zgodila samo tistim uslužbencem, ki so test opravljali v tem jeziku. Poleg tega Komisija opozarja na to, da diskriminacija, ki lahko vpliva na zakonitost nekega akta, ne more biti posledica posamičnega ravnanja samih zadevnih oseb. Nazadnje poudarja, da čeprav je bilo vprašanje št. 46 sprva nevtralizirano samo v angleški različici, je bilo kasneje nevtralizirano tudi v drugih jezikih, da bi se zagotovila enakost kandidatov. Tudi vprašanje št. 31 naj bi bilo nevtralizirano na enak način in za vse.
76 Četrtič, Komisija v zvezi z nevtralizacijo vprašanj v testih posebnih znanj ugotavlja, da nobena od tožečih strank ni opravila preizkusa verbalnih in numeričnih sposobnosti, po čemer naj bi se razlikovale od drugih kandidatov. Tako naj ne bi imele nobenega pravnega interesa za izpodbijanje utemeljenosti nevtralizacije vprašanj iz testa posebnih znanj.
Presoja Sodišča za uslužbence
77 Sodna praksa potrjuje široko polje proste presoje komisij za natečaje, kadar se nepravilnosti ali napake pojavijo med potekom splošnega natečaja s številno udeležbo, ki jih v skladu z načeloma sorazmernosti in dobrega upravljanja ni mogoče popraviti s ponovitvijo natečajnih preizkusov (sodba Sodišča prve stopnje z dne 2. maja 2001 v združenih zadevah Giulietti in drugi proti Komisiji, T‑167/99 in T‑174/99, Recueil FP, str. I‑A‑93 in II‑441, točka 58).
78 Čeprav EPSO ni komisija in čeprav sporni testi niso bili organizirani v obliki natečaja, se navedena sodna praksa lahko uporablja, ker ima EPSO veliko manevrskega prostora pri organizaciji izbirnih testov (glej točko 58 zgoraj).
79 Sicer pa ni sporno, da je razpis za prijavo interesa v obravnavani zadevi pritegnil veliko število kandidatov.
80 EPSO je bil v teh okoliščinah, potem ko se je soočil s problematičnimi vprašanji, upravičen presoditi, da jih je treba samo nevtralizirati, ker bi bila rešitev, ki bi pomenila ponovitev vseh testov, nesorazmerna in v nasprotju z načelom dobrega upravljanja.
81 Kljub temu pa je treba preveriti, ali način nevtralizacije ni porušil enakosti kandidatov.
82 Po ustaljeni sodni praksi načelo enakega obravnavanja zahteva, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in da se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je taka obravnava objektivno utemeljena (sodbi Sodišča z dne 11. septembra 2007 v zadevi Lindorfer proti Svetu, C‑227/04 P, ZOdl., str. I‑6767, točka 63, in z dne 17. julija 2008 v zadevi Campoli proti Komisiji, C‑71/07 P, ZOdl., str. I‑5887, točka 50). Poleg tega kršitev načela enakega obravnavanja predpostavlja, da morajo biti zaradi spornega obravnavanja nekatere osebe zapostavljene v primerjavi z drugimi (sodbi Sodišča z dne 13. julija 1962 v združenih zadevah Klöckner-Werke in Hoesch proti Visoki oblasti, 17/61 in 20/61, Recueil, str. 615, 652, in z dne 16. decembra 2008 v zadevi Arcelor Atlantique et Lorraine in drugi, C‑127/07, še neobjavljena v ZOdl., točka 39; sodba Sodišča prve stopnje z dne 5. aprila 2006 v zadevi Deutsche Bahn proti Komisiji, T‑351/02, ZOdl., str. II‑1047, točka 137).
83 V obravnavani zadevi je treba najprej spomniti, da niti Komisiji niti EPSO v razpisu za prijavo interesa nista vnaprej določila števila oseb, ki bodo izbrane. Zato pri izbirnih testih ni šlo za nobeno neposredno primerjavo med kandidati. Kot ugotavlja Komisija, se vprašanje njihovega enakega obravnavanja torej ne postavlja na enak način kot pri natečajih.
84 Kljub temu pa tudi v takih okoliščinah ni mogoče izključiti, da bi lahko dodelitev dodatne točke vsem kandidatom, ki so odgovarjali na sporna vprašanja, z namenom njihove nevtralizacije, postavila v boljši položaj nekatere kandidate, ker bi jim omogočila, da lažje dosežejo prag uspešnosti preizkusov.
85 Kar zadeva test verbalnih in numeričnih sposobnosti ni sporno, da sta bili nevtralizirani samo vprašanji št. 31 in 46. Tožeče stranke navajajo, da jim je vprašanje št. 46 kljub temu povzročilo toliko težav, da so bile destabilizirane pri nadaljevanju preizkusov. Na obravnavi so pojasnile, da so nekateri kandidati to vprašanje izpustili, drugi pa so se trudili, da bi nanj odgovorili. Vendar pa je, ob predpostavki, da je to vprašanje zadevne osebe zmotilo ali jih zadržalo bolj kot druge, tako da je vplivalo na njihovo sposobnost odgovarjati na vsa vprašanja testa, to rezultat njihovega pristopa do te težave. To pa nikakor ne dokazuje, da bi bile zaradi izbranega načina nevtralizacije diskriminirane, pač pa, nasprotno, trditve tožečih strank potrjujejo obstoj razlik med njimi in drugimi kandidati (glej v tem smislu sodbo Sodišča prve stopnje z dne 17. januarja 2001 v zadevi Gerochristos proti Komisiji, T‑189/99, Recueil FP, str. I‑A‑11 in II‑53, točka 26). Poleg tega sta bili zgoraj navedeni vprašanji nevtralizirani v vseh jezikovnih različicah testa prav zaradi zagotovitve enakega obravnavanja kandidatov.
86 Očitki zoper nevtralizacijo 153 vprašanj iz testov posebnih znanj različnih profilov pa so brez učinka. Tožeče stranke namreč niso opravile testa verbalnih in numeričnih sposobnosti, katerega izločilnost je bila dopustna, kot je pokazala obravnava prvega tožbenega razloga.
87 V teh okoliščinah se izkaže, da rešitev EPSO za nevtralizacijo problematičnih vprašanj ni mogla poseči v enakost kandidatov v škodo tožečih strank.
88 Zato je drugi tožbeni razlog neutemeljen in ga je treba zavrniti.
Tretji tožbeni razlog glede kršitve člena 1d Kadrovskih predpisov in obveznosti obrazložitve
Trditve strank
89 Tožeče stranke trdijo, da so odkrile nekaj nepravilnosti, zaradi katerih se z izpodbijanimi akti krši načelo enakosti. V skladu s sodbama Sodišča prve stopnje z dne 24. aprila 2001 v zadevi Torre in drugi proti Komisiji (T‑159/98, Recueil FP, str. I‑A‑83 in II‑395, točki 46 in 47) in z dne 5. marca 2003 v zadevi Staelen proti Parlamentu (T‑24/01, Recueil FP, str. I‑A‑79 in II‑423, točke od 47 do 58) bi morala zato Komisija dokazati, da te nepravilnosti niso vplivale na končni rezultat preizkusov. Komisija pa tega ni dokazala.
90 Tožeče stranke iz tega sklepajo, da je prišlo do kršitve obveznosti obrazložitve in člena 1d(5) Kadrovskih predpisov.
91 Komisija odgovarja, da ji ni treba zavračati trditev tožečih strank, saj iz njih ne izhaja noben indic glede kakršne koli diskriminacije.
92 Komisija poleg tega v odgovoru na tožbo v zadevi F-75/08 navaja, da je očitek glede kršitve obveznosti obrazložitve brez nadaljnjih navedb v zvezi z njim nedopusten. Vsekakor pa naj bi bil neutemeljen, ker so tožeče stranke za razloge za izpodbijane akte izvedele iz informacij kandidatom med postopkom izbire, iz odgovorov na „zahteve za ponovno proučitev“, vložene med 30. oktobrom in 25. novembrom 2007, ter iz odgovorov na pritožbe z dne 25. januarja 2008.
Presoja Sodišča za uslužbence
93 Takoj na začetku je treba ugotoviti, da tretji tožbeni razlog tožečih strank temelji med drugim na členu 1d(5) Kadrovskih predpisov, ki pa se za pogodbene uslužbence ne uporablja.
94 Dalje, zdi se, da je ta tožbeni razlog povezan s prvim in drugim tožbenim razlogom. Ker je Sodišče za uslužbence razsodilo, da sta navedena tožbena razloga iz razlogov, navedenih v točki 43 in naslednjih ter točki 77 in naslednjih, neutemeljena, se ni treba več spraševati, ali so tožeče stranke dokazale obstoj nepravilnosti, zaradi katerih naj bi bilo z izpodbijanimi akti kršeno načelo enakosti. Ta tožbeni razlog je brez učinka. Komisija namreč glede na to, da iz obravnave prvih dveh tožbenih razlogov izhaja, da ni bila dokazana nobena nepravilnost pri opravljanju preizkusov, ni mogla izhajati iz tega, da so nepravilnosti bile in potem dokazovati, da niso vplivale na končni rezultat navedenih preizkusov in da niso povzročile diskriminacije.
95 Nazadnje, tožbeni razlog je nejasen. Iz njegovega besedila in še posebej zaradi sklicevanja na zgoraj navedeni sodbi Torre in drugi proti Komisiji ter Staelen proti Parlamentu se zdi, da tožeče stranke očitajo Komisiji, da pred Sodiščem za uslužbence ni dokazala, da domnevne očitane nepravilnosti ne vplivajo na rezultat spornih testov.
96 Če je ta razlaga tožbenega razloga pravilna, potem je treba ugotoviti tudi, da so s tem tožeče stranke pomešale, na eni strani, obveznost obrazložitve, na katero se sklicujejo in ki v skladu s členom 25 Kadrovskih predpisov in členoma 11 in 81 PZDU predstavlja formalnost, vgrajeno v sprejemanje upravnih odločitev s škodljivimi posledicami, ki jih je mogoče izpodbijati pred Sodiščem za uslužbence, in, na drugi strani, kontradiktorno razpravo ter izvrševanje pravice do obrambe v sodnem postopku, za katerega se zgoraj navedene določbe ne uporabljajo.
97 Zato je treba tretji tožbeni razlog zavrniti.
98 Na podlagi vsega navedenega je treba tožbo zavrniti v celoti.
Stroški
99 V skladu s členom 87(1) Poslovnika se, ob upoštevanju drugih določb osmega poglavja drugega naslova navedenega poslovnika, neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Sodišče za uslužbence lahko v skladu z odstavkom 2 istega člena, če to zahteva pravičnost, odloči, da se neuspeli stranki naloži le delno plačilo stroškov ali da se ji plačila stroškov ne naloži.
100 Iz te sodbe izhaja, da so tožeče stranke tiste, ki niso uspele. Poleg tega je Komisija v svojih predlogih izrecno predlagala, naj se tožečim strankam naloži plačilo stroškov. Zato je treba tožečim strankam glede na to, da ni razlogov za uporabo člena 87(2) Poslovnika, naložiti plačilo stroškov.
101 Kljub temu pa je treba upoštevati, da so tožeče stranke iz zadeve F‑20/08 oziroma tožeča stranka iz zadeve F‑34/08 vložile tako navedeni tožbi kot tudi tožbo v zadevi F‑75/08, ki so jo vložile tudi druge tožeče stranke iz zadeve F‑75/08.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE ZA USLUŽBENCE (drugi senat)
razsodilo:
1. Tožbe F-20/08, F-34/08 in F-75/08 se zavrnejo.
2. J. Apariciu in ostalim tožečim strankam, katerih imena so navedena pod številkami od 1 do 18 priloge, se naloži plačilo stroškov v zadevi F‑20/08 in plačilo 19/46 stroškov v zadevi F-75/08. A. Simon se naloži plačilo stroškov v zadevi F-34/08 in plačilo 1/46 stroškov v zadevi F‑75/08. Tožečim strankam, katerih imena so navedena pod številkami od 19 do 40 in od 42 do 46 priloge, se naloži plačilo 26/46 stroškov v zadevi F-75/08.
Kanninen | Boruta | Van Raepenbusch |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 29. septembra 2009.
Besedilo te odločbe in v njej navedenih odločb sodišč Evropske unije najdete na spletni strani www.curia.europa.eu
PRILOGA
Zaradi velikega števila tožečih strank v teh zadevah njihova imena niso napisana v tej prilogi.