SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (osmi senat)

z dne 5. julija 2012(*)

„EKUJS – Jamstveni oddelek – Odhodki, izključeni iz financiranja – Sadje in zelenjava – Razvoj podeželja – Neupoštevanje plačilnih rokov – Izvršitev sodbe Sodišča – Pravnomočnost – Rok 24 mesecev – Načelo sorazmernosti“

V zadevi T‑86/08,

Helenska republika, ki so jo sprva zastopali V. Kontolaimos, S. Charitaki in M. Tassopoulou, nato M. Tassopoulou, I. Chalkias in K. Tsagkaropoulos, zastopniki,

tožeča stranka,

proti

Evropski komisiji, ki jo zastopa H. Tserepa-Lacombe, zastopnica, skupaj s P. Katsimanijem, odvetnikom,

tožena stranka,

zaradi predloga za razglasitev ničnosti Odločbe 2008/68/ES z dne 20. decembra 2007 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) iz financiranja Skupnosti (UL, L 18, str. 12) v delu, v katerem se nanaša na nekatere odhodke Helenske republike,

SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat),

v sestavi L. Truchot, predsednik, M. E. Martins Ribeiro, sodnica, in H. Kanninen (poročevalec), sodnik,

sodna tajnica: S. Spyropoulos, administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 22. junija 2011

izreka naslednjo

Sodbo

 Dejansko stanje

1        Komisija Evropskih skupnosti je z Odločbo 2008/68/ES z dne 20. decembra 2007 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) iz financiranja Skupnosti (UL L 18, str. 12, v nadaljevanju: izpodbijana odločba) iz financiranja Skupnosti izključila nekatere odhodke Helenske republike, med drugim v sektorjih sadja in zelenjave ter spremljevalnih ukrepov za razvoj podeželja in na področju finančne revizije.

2        Ta tožba zadeva te finančne popravke:

–        pavšalni popravek v višini 2 % za pomoči za predelavo agrumov za finančni leti 1998 in 1999 v skupnem znesku 345.259,93 EUR zaradi „pomanjkljivega nadzora – izplačila s čekom ovirajo kakovost opravljenega nadzora“;

–        pavšalni popravek v višini 5 % za spremljevalne ukrepe za razvoj podeželja za finančni leti 2003 in 2004 v skupnem znesku 1.331.047 EUR, ker „navzkrižno preverjanje ni v celoti zadovoljivo“;

–        posebni popravek za zamudo pri plačilih za finančno leto 2004 v znesku 5.279.881,28 EUR.

1.     Finančni popravek, uporabljen za odhodke v sektorju „Sadje in zelenjava – Predelava agrumov“ za finančni leti 1998 in 1999

3        Službe Komisije so od 23. do 26. februarja 1999 in od 22. do 24. marca 1999 v Grčiji opravile nadzor nad odhodki Helenske republike v sektorju „Sadje in zelenjava – Predelava agrumov“ za finančni leti 1998 in 1999.

4        Komisija je z dopisom z dne 16. avgusta 1999 Helensko republiko obvestila o rezultatih svojih preverjanj. Helenska republika je nanje odgovorila 1. oktobra 1999.

5        Komisija je 27. januarja 2000 povabila Helensko republiko na dvostransko razpravo, ki je potekala 12. aprila 2000. Komisija je zapisnik te razprave poslala Helenski republiki z dopisom z dne 16. junija 2000. Helenska republika je pripombe predložila z dopisom z dne 21. julija 2000.

6        Helenska republika je 6. decembra 2001 zadevo predložila spravnemu organu, ki je izdal mnenje 25. aprila 2002.

7        Komisija je z dopisom z dne 24. junija 2002 Helenski republiki sporočila svoje končno stališče.

8        Komisija je 5. novembra 2002 sprejela Odločbo 2002/881/ES o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka EKUJS iz financiranja Skupnosti (UL L 306, str. 26).

9        Helenska republika je 3. januarja 2003 v sodnem tajništvu Sodišča vložila tožbo za razglasitev ničnosti Odločbe 2002/881 v delu, v katerem se nanaša na finančne popravke, prvič, v znesku 2.438.896,91 EUR v finančnih letih od 1997 do 2001 za sektor sadja in zelenjave, drugič, v znesku 11.352.868 EUR v finančnih letih od 1999 do 2001 za živalske premije za govedo, in tretjič, v znesku 22.969.271 EUR v finančnih letih 1998 in 1999 za živalske premije za drobnico.

10      Sodišče je s sodbo z dne 7. julija 2005 v zadevi Grčija proti Komisiji (C‑5/03, ZOdl., str. I‑5925, v nadaljevanju: sodba z dne 7. julija 2005) razglasilo ničnost Odločbe 2002/881 v delu, v katerem iz financiranja Skupnosti izključuje znesek 2.438.896,91 EUR, kar ustreza finančnemu popravku v višini 2 %, uporabljenemu za odhodke, izvedene v sektorju sadja in zelenjave.

11      Komisija je 10. aprila 2006 Helensko republiko povabila na novo dvostransko razpravo, ki je potekala 11. maja 2006. Komisija je zapisnik te razprave poslala Helenski republiki z dopisom z dne 2. junija 2006. Helenska republika je pripombe predložila 13. julija 2006.

12      Komisija je z dopisom z dne 2. februarja 2007 Helenski republiki predlagala, da bi zanjo uporabila finančni popravek, ki bi temeljil le na nemožnosti izvedbe dodatnega nadzora.

13      Komisija je po mnenju spravnega organa z dne 17. julija 2007 Helenski republiki z dopisom z dne 14. avgusta 2007 sporočila končno stališče, ki je navedeno v točki 4.3.5 zbirnega poročila Komisije z dne 3. septembra 2007 o rezultatih pregledov pri potrditvi obračuna Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) na podlagi člena 5(2)(c) Uredbe Sveta (EGS) št. 729/70 z dne 21. aprila 1970 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 94, str. 13) in člena 7(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 25, str. 414) (v nadaljevanju: zbirno poročilo).

2.     Finančni popravek, ki je bil uporabljen za odhodke v sektorju spremljevalnih ukrepov za razvoj podeželja za finančni leti 2003 in 2004

14      Službe Komisije so od 28. februarja do 4. marca 2005 v Grčiji opravile nadzor nad spremljevalnimi ukrepi za razvoj podeželja v zvezi s „kmetijskim okoljem“ in „pogozdovanjem kmetijskih površin“.

15      Komisija je z dopisom z dne 4. julija 2005 Helenski republiki vročila rezultate svojih preverjanj. Ta je nanje odgovorila z dopisom z dne 5. septembra 2005.

16      Komisija je z dopisom z dne 19. januarja 2006 Helensko republiko povabila na dvostransko razpravo, ki je potekala 21. februarja 2006. Zapisnik tega dvostranskega sestanka je bil Helenski republiki poslan 28. marca 2006. Ta je pripombe predložila z dopisom z dne 28. aprila 2006.

17      Komisija je z dopisom z dne 3. oktobra 2006 Helensko republiko uradno obvestila o ocenjenemu znesku predlaganega popravka, to je 1.331.047 EUR za finančni leti 2003 in 2004.

18      Helenska republika je 13. novembra 2006 zadevo predložila spravnemu organu. Ta je mnenje izdal 19. marca 2007.

19      Komisija je z dopisom z dne 31. julija 2007 Helenski republiki sporočila končno stališče, ki je navedeno v točki 16.3.5 zbirnega poročila.

3.     Finančni popravek, ki je bil uporabljen na področju finančne revizije za finančno leto 2004

20      Komisija je z dopisom z dne 25. maja 2005 ugotovila, da Helenska republika ni upoštevala predpisanih plačilnih rokov v obdobju med 16. oktobrom 2003 in 31. julijem 2004 ter avgusta, septembra in oktobra leta 2004. Helenska republika je nanj odgovorila z dopisom z dne 4. julija 2005.

21      Komisija je 2. decembra 2005 Helensko republiko povabila na dvostranski sestanek, ki je potekal 12. januarja 2006, zapisnik sestanka pa je Komisija poslala Helenski republiki z dopisom z dne 15. marca 2006. Helenska republika je nanj odgovorila z dopisom z dne 2. maja 2006.

22      Helenska republika je 17. januarja 2007 zadevo predložila spravnemu organu, ki je izdal mnenje 21. maja 2007.

23      Komisija je z dopisom z dne 20. avgusta 2007 sporočila Helenski republiki končno stališče, ki je navedeno v točki 17.1.5 zbirnega poročila.

 Postopek in predlogi strank

24      Helenska republika je 19. februarja 2008 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.

25      Na podlagi poročila sodnika poročevalca je Splošno sodišče (osmi senat) odločilo, da začne ustni postopek in v okviru ukrepov procesnega vodstva iz člena 64 Poslovnika strankama pisno zastavilo vprašanja in zahtevalo, naj predložita dokumente. Stranki sta te zahteve izpolnili.

26      Stranki sta na obravnavi 22. junija 2011 ustno podali navedbe in odgovorili na vprašanja Splošnega sodišča.

27      Helenska republika Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        izpodbijano odločbo v delu, v katerem Helenski republiki nalaga finančne popravke, razglasi za nično ali spremeni;

–        Komisiji naloži plačilo stroškov.

28      Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        tožbo zavrne;

–        Helenski republiki naloži plačilo stroškov.

 Pravo

1.     Finančni popravek, ki je bil uporabljen za odhodke v sektorju „Sadje in zelenjava – Predelava agrumov“

29      Helenska republika v zvezi s finančnim popravkom, ki je bil uporabljen za odhodke v sektorju „Sadje in zelenjava – Predelava agrumov“, navaja dva tožbena razloga. Prvi se nanaša na kršitev člena 233 ES, pravnomočnosti, predpisov Skupnosti in smernic glede potrditve obračuna. Drugi se nanaša na napačno presojo dejanskega stanja, nezadostno obrazložitev, kršitev načela sorazmernosti in prekoračitev pooblastila za odločanje po prostem preudarku.

 Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 233 ES, pravnomočnosti, predpisov Skupnosti in smernic glede potrditve obračuna

30      Tožeča stranka v okviru prvega tožbenega razloga v bistvu navaja tri očitke. Prvič, Sodišče naj bi z zgoraj v točki 10 navedeno sodbo z dne 7. julija 2005 dokončno odločilo o sporu, tako da Komisija ne bi smela naložiti novega finančnega popravka. Drugič, Komisija naj bi napačno štela, da rok 24 mesecev iz člena 5 Uredbe št. 729/70 teče od dopisa z dne 16. avgusta 1999, ki pa naj v nasprotju s členom 8(1), prvi pododstavek, Uredbe Komisije (ES) št. 1663/95 z dne 7. julija 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe št. 729/70 v zvezi s postopkom za potrditev obračuna Jamstvenega oddelka EKUJS (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 18, str. 31) ne bi vseboval ocene stroškov. Tretjič, Komisija ob pomanjkljivi izvedbi dodatnega nadzora ne bi smela uporabiti pavšalnega popravka v višini 2 %.

 Prvi očitek: Komisija po izdaji zgoraj v točki 10 navedene sodbe z dne 7. julija 2005 ne bi smela naložiti novega finančnega popravka.

31      Helenska republika opozarja, da je Sodišče z zgoraj v točki 10 navedeno sodbo z dne 7. julija 2005 razglasilo ničnost Odločbe 2002/881, ker dve od štirih neizpolnitev, ki jih je ugotovila Komisija, nista bili utemeljeni, in sicer pomanjkljiv nadzor nad dobavo nekaterih agrumov in neshranjevanje dokumentov v zvezi s količino dobavljenega blaga (tehtalni listi). Zato naj bi Sodišče dokončno odločilo o sporu, ki ga je sprožila proti Komisiji. Helenska republika namreč meni, da če bi Sodišče ocenilo, da preostali neizpolnitvi, ki ju je ugotovila Komisija, to sta izplačilo pomoči s čekom in neizplačilo pomoči nekaterim proizvajalcem v predpisanih rokih, zadoščata za utemeljitev odločitve Komisije o naložitvi popravkov, ne bi razglasilo Odločbe 2002/881 za nično. Zato po mnenju Helenske republike Komisija po izdaji zgoraj v točki 10 navedene sodbe z dne 7. julija 2005 ne bi smela ponoviti postopka potrditve obračuna, da bi uporabila nov finančni popravek.

32      V skladu z ustaljeno sodno prakso člen 233 ES instituciji nalaga, da če sodišče Skupnosti razglasi ničnost njenega akta, sprejme ukrepe za izvršitev sodbe. V zvezi s tem sta Sodišče in Splošno sodišče pojasnili, da mora institucija, zato da bi se uskladila s sodbo in jo v celoti izvršila, upoštevati ne le izrek sodbe, ampak tudi obrazložitev, saj je pomembna za določitev natančnega pomena tistega, kar je bilo razsojeno v izreku. Prav ta obrazložitev po eni strani natančno opredeljuje določbo, ki se šteje za nezakonito, in po drugi strani razkrije natančne razloge za nezakonitost, ki je ugotovljena v izreku in ki jo mora zadevna institucija upoštevati pri nadomestitvi ničnega akta (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 26. aprila 1988 v združenih zadevah Asteris in drugi proti Komisiji, 97/86, 99/86, 193/86 in 215/86, Recueil, str. 2181, točka 27; sklep Splošnega sodišča z dne 24. aprila 2007 v zadevi Gorostiaga Atxalandabaso proti Parlamentu, T‑132/06, neobjavljen v ZOdl., točka 28, in sodbo Splošnega sodišča z dne 9. julija 2008 v zadevi Alitalia proti Komisiji, T‑301/01, ZOdl., str. II‑1753, točki 97 in 98).

33      Prav tako je treba navesti, da je Sodišče večkrat opozorilo na pomen načela pravnomočnosti v pravnem redu Unije in nacionalnih pravnih redih (sodbe z dne 30. septembra 2003 v zadevi Köbler, C‑224/01, Recueil, str. I‑10239, točka 38; z dne 16. marca 2006 v zadevi Kapferer, C‑234/04, ZOdl., str. I‑2585, točka 20, in z dne 29. marca 2011 v zadevi ThyssenKrupp Nirosta proti Komisiji, C‑352/09 P, ZOdl., str. I‑2359, točka 123) in da se pravnomočnost nanaša le na dejanska in pravna vprašanja, o katerih se je dejansko ali nujno odločilo v zadevni sodbi (glej zgoraj navedeno sodbo ThyssenKrupp Nirosta proti Komisiji, točka 123 in navedena sodna praksa).

34      Komisija je v obravnavanem primeru z Odločbo 2002/881 uporabila pavšalni popravek v višini 2 % za odhodke, ki jih je Helenska republika izvedla v sektorju sadja in zelenjave, pri čemer se je oprla na štiri neizpolnitve, to so izplačilo pomoči s čekom, neizplačilo pomoči nekaterim proizvajalcem v predpisanih rokih, pomanjkljiv nadzor nad dobavo nekaterih agrumov in neshranjevanje tehtalnih listov.

35      V točkah od 34 do 43 zgoraj v točki 10 navedene sodbe z dne 7. julija 2005 je navedeno, da sta dve od štirih neizpolnitev, ki jih je Komisija ugotovila v tej odločbi, utemeljeni, in sicer izplačilo pomoči s čekom in neizplačilo pomoči nekaterim proizvajalcem v predpisanih rokih. Sodišče je v točki 36 te sodbe navedlo med drugim, da „zadevni odhodki niso bili izvedeni v skladu s predpisi Skupnosti“ in da „je torej Komisija upravičeno ukinila financiranje Skupnosti teh odhodkov“.

36      Ker dve od štirih neizpolnitev, ki jih je navedla Komisija, nista bili utemeljeni (zgoraj v točki 10 navedena sodba z dne 7. julija 2005, točke od 44 do 53) in ker je zato po besedah Sodišča finančni popravek v višini 2 % temeljil „na nezadostnih dokazih“, je Odločbo 2002/881 razglasilo za nično v delu, v katerem ukinja dvoodstotno financiranje Skupnosti odhodkov v sektorju sadja in zelenjave (zgoraj v točki 10 navedena sodba z dne 7. julija 2005, točki 54 in 55).

37      V nasprotju s trditvijo Helenske republike, in kot je razvidno iz točke 35 zgoraj, Sodišče v zgoraj v točki 10 navedeni sodbi z dne 7. julija 2005 ni odločilo, da na podlagi dveh neizpolnitev, ki sta bili razglašeni za utemeljeni, ni mogoče uporabiti finančnega popravka.

38      V zvezi s tem je treba ugotoviti, da Sodišče, ker je Komisija Odločbo 2002/881 oprla na ugotovitev o štirih neizpolnitvah, dve od njih pa je Sodišče v zgoraj v točki 10 navedeni sodbi z dne 7. julija 2005 razglasilo za neutemeljeni, ne bi smelo namesto Komisije odločiti, kakšne posledice bi glede uporabe finančnega popravka morale nastati na podlagi dveh ugotovljenih neizpolnitev, ki ju je razglasilo za utemeljeni (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 30. septembra 2003 v zadevi Aristoteleio Panepistimio Thessalonikis proti Komisiji, T‑196/01, Recueil, str. II‑3987, točki 224 in 225).

39      Tega sklepa ne omaje sodba Splošnega sodišča z dne 11. junija 2009 v zadevi Grčija proti Komisiji (T‑33/07, neobjavljena v ZOdl.), ki jo je Sodišče potrdilo s sodbo z dne 7. aprila 2011 v zadevi Grčija proti Komisiji (C‑321/09 P, neobjavljena v ZOdl.), na katero se je Helenska republika sklicevala na obravnavi. V zadevi, v kateri je bila izdana zgoraj navedena sodba z dne 11. junija 2009 v zadevi Grčija proti Komisiji, je namreč Splošno sodišče, preden je zaključilo, da ni treba razglasiti ničnosti odločbe Komisije, presodilo, da od štirih neizpolnitev, ki jih je ugotovila Komisija, le ena ni bila utemeljena, ta pa ni bila „bistveni element“, ampak je bila „manj pomembna“, medtem ko so bile preostale neizpolnitve „glavne pomanjkljivosti“ (zgoraj navedena sodba Grčija proti Komisiji z dne 11. junija 2009, točki 211 in 212). V obravnavani zadevi pa niti iz zbirnega poročila niti iz končnega stališča Komisije ni razviden manjši pomen ugotovljene neizpolnitve v zvezi z izplačilom s čekom.

40      Vendar je treba dodati, da v nasprotju s trditvami Helenske republike, ki jih ni podprla z dokazi, pravo Unije ne nasprotuje ponovitvi postopka potrditve obračuna, če bi se odločba Komisije, izdana na koncu tega postopka, razglasila za nično. Člen 5(2)(c), peti pododstavek, Uredbe št. 729/70, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1287/95 z dne 22. maja 1995 (UL L 125, str. 1), v skladu s katerim „[se] zavrnitev financiranja […] ne sme nanašati na odhodke, ki se izvedejo prej kot 24 mesecev pred pisnim obvestilom Komisije zadevni državi članici o rezultatih preverjanj [Komisije]“, ne preprečuje ponovitve postopka potrditve obračuna, saj se nov finančni popravek, ki ga je Komisija uporabila po razglasitvi ničnosti Odločbe 2002/881, nanaša tudi na odhodke, ki so bili izvedeni v 24 mesecih pred vročitvijo rezultatov preverjanj Helenski republiki.

41      V zvezi s trditvijo Helenske republike, da rok 24 mesecev iz člena 5(2)(c) Uredbe št. 729/70 ob upoštevanju, da je Sodišče razveljavilo celoten postopek potrditve obračuna, ne sme teči od dopisa z dne 16. avgusta 1999, je treba ugotoviti, da se Sodišče v nasprotju s trditvijo Helenske republike z zgoraj v točki 10 navedeno sodbo z dne 7. julija 2005 ni izreklo o postopku potrditve obračuna, ki je pripeljal do sprejetja Odločbe 2002/881.

42      Ker se lahko postopek za nadomestitev akta, ki ga je sodišče Unije razglasilo za ničnega, nadaljuje od natančno določenega trenutka, ko je nastala nezakonitost (sodba Sodišča z dne 3. oktobra 2000 v zadevi Industrie des poudres sphériques proti Svetu, C‑458/98 P, Recueil, str. I‑8147, točka 82; zgoraj v točki 32 navedena sklep Gorostiaga Atxalandabaso proti Parlamentu, točka 30, in sodba Alitalia proti Komisiji, točka 99), razglasitev ničnosti tega akta ne vpliva na noben predhodni akt v postopku. Komisija je v obravnavanem primeru nadaljevala postopek s povabilom na nov dvostranski sestanek 11. maja 2006, da bi, kot je sama navedla, Helenski republiki omogočila predložitev stališč po razglasitvi ničnosti Odločbe 2002/881 z zgoraj v točki 10 navedeno sodbo z dne 7. julija 2005.

43      Iz navedenega torej izhaja, da Komisija s tem, da je v izpodbijani odločbi ohranila izplačilo pomoči s čekom kot razlog za finančni popravek, ki je bil uporabljen za odhodke, izvedene v sektorju sadja in zelenjave za finančni leti 1998 in 1999, ni kršila niti člena 233 ES niti načela pravnomočnosti.

44      Prvi očitek je zato treba zavrniti.

 Drugi očitek: rok 24 mesecev iz člena 5 Uredbe št. 729/70 ne sme teči od dopisa z dne 16. avgusta 1999, ker ta dopis v nasprotju s členom 8(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 1663/95 ne vsebuje ocene odhodkov

45      Po mnenju Helenske republike Komisija datuma 16. avgust 1999 ne bi smela šteti za začetek roka 24 mesecev iz člena 5(2)(c) Uredbe št. 729/70, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1287/95, ker dopis z dne 16. avgusta 1999 v nasprotju s členom 8(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 1663/95 ne vsebuje „ocene odhodkov“.

46      Komisija je v pisnih odgovorih na vprašanja Splošnega sodišča in na obravnavi navedla, da je Helenska republika ta očitek v tej tožbi uveljavljala prepozno, saj je Sodišče o vprašanju vsebine dopisa z dne 16. avgusta 1999 dokončno odločilo v postopku, v katerem je izdalo zgoraj v točki 10 navedeno sodbo z dne 7. julija 2005.

47      Med strankama ni sporno, da Helenska republika tega očitka ni uveljavljala v postopku, v katerem je bila izdana zgoraj v točki 10 navedena sodba z dne 7. julija 2005. Komisija torej ne more trditi, da je Sodišče o vprašanju o vsebini dopisa z dne 16. avgusta 1999 dokončno odločilo v postopku, v katerem je bila izdana zgoraj v točki 10 navedena sodba z dne 7. julija 2005.

48      Helenska republika je na obravnavi trdila, da je v postopku, v katerem je bila izdana zgoraj v točki 10 navedena sodba z dne 7. julija 2005, uveljavljala vse tožbene razloge, ki jih je štela za koristne. V zvezi s tem je v bistvu navedla, da se vprašanje, ali bi obvestilo z rezultati preverjanj moralo vsebovati oceno odhodkov, ni zastavilo, ko je pri Sodišču vložila tožbo. Pojasnila je, da je lahko ta očitek uveljavljala le po izdaji sodbe z dne 24. februarja 2005 v zadevi Grčija proti Komisiji (C‑300/02, ZOdl., str. I‑1341, v nadaljevanju: sodba z dne 24. februarja 2005), v kateri je Sodišče prvič presodilo, da mora obvestilo Komisije o rezultatih njenih preverjanj na podlagi člena 8 Uredbe št. 1663/95 vsebovati oceno odhodkov.

49      Tej utemeljitvi Helenske republike ni mogoče pritrditi. Razlaga, ki jo Sodišče poda glede pravila prava Unije, pojasnjuje in natančneje določa pomen in obseg tega pravila, kot bi se moralo razumeti in uporabljati vse od začetka njegove veljave. Iz tega izhaja, da se pravilo, ki je bilo predmet takšne razlage, more in mora uporabiti tudi za pravna razmerja, nastala in oblikovana, preden je Sodišče izdalo sodbo (glej v tem smislu in po analogiji glede časovnih učinkov razlage, ki jo Sodišče poda pri izvrševanju pristojnosti na podlagi člena 234 ES, sodbi Sodišča z dne 27. marca 1980 v zadevi Denkavit italiana, 61/79, Recueil, str. 1205, točka 16, in z dne 11. avgusta 1995 v združenih zadevah Roders in drugi, od C‑367/93 do C‑377/93, Recueil, str. I‑2229, točka 42). Helenska republika se torej ne more sklicevati na okoliščino, da je bila zgoraj v točki 48 navedena sodba z dne 24. februarja 2005 izdana po tem, ko je bila vložena tožba v zadevi, v kateri je bila izdana zgoraj v točki 10 navedena sodba z dne 7. julija 2005, da bi upravičila, zakaj tega očitka ni mogla uveljavljati v navedeni tožbi.

50      Ker Helenska republika tega očitka ni uveljavljala v postopku, v katerem je bila izdana zgoraj v točki 10 navedena sodba z dne 7. julija 2005, čeprav bi to lahko storila, tega pozneje ne more več uveljavljati, saj je potekel rok za vložitev tožbe proti Odločbi 2002/881.

51      Kot je že bilo omenjeno v točkah 41 in 42 zgoraj, se Sodišče ni izreklo o postopku potrditve obračuna, na koncu katerega je bila sprejeta Odločba 2002/881, tako da je Komisija po razglasitvi ničnosti te odločbe smela postopek potrditve obračuna nadaljevati s povabilom Helenski republiki na nov dvostranski sestanek, ne da bi ustvarila dvom o predhodnih aktih v postopku. Razglasitev ničnosti Odločbe 2002/881 torej ni vplivala na dopis z dne 16. avgusta 1999, s katerim je Komisija sporočila rezultate svojih preverjanj.

52      Iz tega se lahko sklepa, da je bila izpodbijana odločba sprejeta po koncu postopka, ki je bil delno postopek, ki je pripeljal do sprejetja Odločbe 2002/881.

53      Če bi se Helenski republiki dopustilo, da v tej tožbi uveljavlja očitek v zvezi z aktom v postopku, na katerega razglasitev ničnosti Odločbe 2002/881 ni vplivala, čeprav ji ni nič preprečevalo, da ga uveljavlja v postopku pred Sodiščem, v katerem je bila izdana zgoraj v točki 10 navedena sodba z dne 7. julija 2005, bi se ji tako omogočilo, da prekrši rok za vložitev tožbe proti Odločbi 2002/881.

54      V skladu z ustaljeno sodno prakso stroga uporaba pravil Unije v zvezi s procesnimi roki ustreza zahtevam po pravni varnosti in nujnosti, da se izogne vsaki diskriminaciji in vsakemu samovoljnemu ravnanju pri izvajanju sodne oblasti (glej v tem smislu sklep Sodišča z dne 16. novembra 2010 v zadevi Internationale Fruchtimport Gesellschaft Weichert proti Komisiji, C‑73/10 P, ZOdl., str. I‑11535, točka 49).

55      Zato je treba drugi očitek zavreči kot nedopusten.

 Tretji očitek: finančni popravek v višini 2 % se ne sme uporabiti pri pomanjkljivi izvedbi dodatnega nadzora

56      Helenska republika trdi, da se finančni popravek ne sme uporabiti, če je država članica le pomanjkljivo izvedla dodatni nadzor. Samo popolna opustitev takega nadzora bi upravičila finančni popravek v višini 2 %.

57      Ob predpostavki, da je nadzor načina izplačila pomoči sestavni del dodatnega nadzora, je treba ugotoviti, da le dejstvo, da je bilo izplačilo s čekom opravljeno za nekatera nakazila, in ne za vsa, ne zadošča za ugotovitev, da je Helenska republika izvedla le pomanjkljiv nadzor nad načinom izplačila pomoči. V zvezi s tem Komisija navaja, da Helenska republika „ni nikoli preverila“, ali je bil način izplačila pomoči pravilen, česar Helenska republika ni dokazano ovrgla, saj je zatrjevala samo, da je bil izvedeni nadzor le pomanjkljiv in da je zato trditev Komisije „očitno napačna“.

58      V teh okoliščinah je treba tretji očitek in zato prvi tožbeni razlog zavrniti.

 Drugi tožbeni razlog: napačna presoja dejanskega stanja, nezadostna obrazložitev, kršitev načela sorazmernosti in prekoračitev pooblastila za odločanje po prostem preudarku

59      Ta tožbeni razlog je sestavljen iz dveh delov. Prvi del se nanaša na napačno presojo dejanskega stanja in nezadostno obrazložitev. Drugi del se nanaša na kršitev načela sorazmernosti in prekoračitev pooblastila za odločanje po prostem preudarku.

 Prvi del: napačna presoja dejanskega stanja in nezadostna obrazložitev

60      Glede obrazložitve izpodbijane odločbe, ki jo tožeča stranka izpodbija pri tem tožbenem razlogu, je treba opozoriti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso v posebnem okviru priprave odločb v zvezi s potrditvijo obračuna EKUJS treba šteti, da je odločba zadosti obrazložena, če je država naslovnica tesno sodelovala v postopku njene priprave in če so ji bili znani razlogi za odločitev Komisije, da ne bo štela, da je treba za sporno vsoto obremeniti EKUJS (glej sodbi Sodišča z dne 21. marca 2002 v zadevi Španija proti Komisiji, C‑130/99, Recueil, str. I‑3005, točka 126, in z dne 14. aprila 2005 v zadevi Portugalska proti Komisiji, C‑335/03, ZOdl., str. I‑2955, točka 84 in navedena sodna praksa, ter sodbo Splošnega sodišča z dne 10. julija 2009 v zadevi Italija proti Komisiji, T‑373/05, neobjavljena v ZOdl., točka 51).

61      Ob domnevi, da tožeča stranka očita Komisiji, da ni navedla razlogov za uporabljeni popravek, je najprej treba ugotoviti, da so v točki 4.3 zbirnega poročila, na katero se v izpodbijani odločbi izrecno sklicuje, navedene različne faze upravnega postopka, ki so ga izvedle službe Komisije, s katerimi je Helenska republika tesno sodelovala. Dalje, v izpodbijani odločbi je kot razlog za popravek navedeno, da „[i]zplačila s čekom ovirajo kakovost opravljenega nadzora,“ in napoteno je na zbirno poročilo, kjer je v točki 4.3.5, ki vsebuje končno stališče Komisije, jasno navedeno, da „[j]e ta finančni popravek utemeljen zaradi šibkega nadzornega sistema, na podlagi katerega so grški organi odobrili izplačila s čekom“.

62      V teh okoliščinah tožeča stranka ne more trditi, da je obrazložitev izpodbijane odločbe „nedoločna in nezadostna“.

63      V zvezi z domnevno napačno presojo dejanskega stanja Helenska republika navaja, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker temelji na ugotovitvi, da praksa izplačila s čekom „ni bila redka“, medtem ko, prvič, so bili le nekateri člani organizacij proizvajalcev izplačani s čekom, drugič, je bila nacionalna ureditev na tem področju v skladu s predpisi Skupnosti, in tretjič, so bila izplačila pomoči vsem članom organizacij proizvajalcem nakazana v tržnem letu 1997/1998.

64      Opozoriti je treba, da je Komisija v obravnavanem primeru uporabo finančnega popravka za tržno leto 1997/1998 v sektorju „Sadje in zelenjava – Predelava agrumov“ utemeljila z razlogoma „Pomanjkljiv nadzor“ in „Izplačila s čekom ovirajo kakovost opravljenega nadzora plačila“.

65      Kot pravilno poudarja Komisija, je Sodišče z zgoraj v točki 10 navedeno sodbo z dne 7. julija 2005 že presodilo, da zaradi izplačila nekaterim proizvajalcem s čekom zadevni odhodki niso bili izvedeni v skladu s predpisi Skupnosti in da je Komisija zato pravilno z Odločbo 2002/881 te odhodke izključila iz financiranja Skupnosti.

66      Helenska republika sicer ne ugovarja, da so bile pomoči nekaterim članom organizacij proizvajalcem izplačane s čekom, vendar trdi, da je bila nacionalna ureditev na tem področju v skladu s predpisi Skupnosti in da so vsi člani organizacij proizvajalcev prejeli pomoč kljub izplačilu s čekom v nekaterih primerih.

67      Na eni strani torej trditev, da je bila nacionalna ureditev v skladu s predpisi Skupnosti, ne more ustvariti dvoma o ugotovitvi, da so bila izplačila izvedena s čekom. Na drugi strani pa je treba ugotoviti, da Komisija v točki 4.3.1.1 zbirnega poročila navaja, da je bila prva medministrska okrožnica, ki določa, da se izplačila izvedejo z nakazilom, izdana po tržnem letu 1997/1998 in da je Komisija iz tega sklepala, da je bilo v tem letu običajno, da se pomoč ne plača z bančnim ali poštnim nakazilom, vendar pa Helenski republiki ne v tožbi ne v repliki ni uspelo dokazati napačnosti te trditve Komisije.

68      Trditev Helenske republike, da je bil cilj, ki mu sledi člen 15(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1169/97 z dne 26. junija 1997 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2002/96 o uvedbi programa pomoči Skupnosti za proizvajalce določenih agrumov (UL L 169, str. 15), namreč, da proizvajalci prejmejo pomoč v veljavnih rokih, dosežen, čeprav so bile pomoči izplačane s čekom, je treba opredeliti za neupoštevno, ker morajo biti plačila, da bi se financirala iz EKUJS, v skladu s predpisi Skupnosti (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 9. aprila 2008 v zadevi Grčija proti Komisiji, T‑364/04, neobjavljena v ZOdl., točka 69).

69      Tako Helenska republika ne more trditi, da je Komisija napačno presodila dejansko stanje v obravnavanem primeru.

70      Torej je treba prvi del zavrniti.

 Drugi del: kršitev načela sorazmernosti in prekoračitev pooblastila za odločanje po prostem preudarku

71      Po mnenju Helenske republike je Komisija uporabila očitno pretiran popravek glede na izgubo, ki naj bi domnevno nastala EKUJS zaradi izplačila pomoči s čekom nekaterim članom organizacij proizvajalcev.

72      Opozoriti je treba, da lahko v zvezi z zneskom finančnega popravka Komisija celo zavrne, da EKUJS poravna vse priglašene odhodke, če ugotovi, da ne obstajajo zadostni mehanizmi nadzora (sodba Sodišča z dne 20. septembra 2001 v zadevi Belgija proti Komisiji, C‑263/98, Recueil, str. I‑6063, točka 125, in zgoraj v točki 39 navedena sodba Grčija proti Komisiji z dne 11. junija 2009, točka 140). Vendar mora Komisija spoštovati načelo sorazmernosti, ki zahteva, da ukrepi institucij Skupnosti ne presežejo meje tistega, kar je primerno in potrebno za dosego zastavljenega cilja (sodba Sodišča z dne 17. maja 1984 v zadevi Denkavit Nederland, 15/83, Recueil, str. 2171, točka 25). Če si Komisija pri nalogi potrditve obračuna namesto zavrnitve financiranja vseh odhodkov prizadeva uvesti pravila za razlikovanje glede na to, kakšno stopnjo nevarnosti pomenijo različne ravni opustitve nadzora za EKUJS, mora država članica dokazati, da so ta merila samovoljna in nepravična (sodba Sodišča z dne 4. julija 1996 v zadevi Grčija proti Komisiji, C‑50/94, Recueil, str. I‑3331, točka 28, in zgoraj v točki 39 navedena sodba Grčija proti Komisiji z dne 11. junija 2009, točka 140).

73      V zvezi z vrsto uporabljenega popravka v obravnavanem primeru je treba navesti, da lahko ob upoštevanju dokumenta Komisije št. VI/5330/97 z dne 23. decembra 1997 z naslovom „Smernice za izračun finančnih posledic ob pripravi odločbe o potrditvi obračuna jamstvenega oddelka EKUJS“ (v nadaljevanju: dokument št. VI/5330/97), kadar ni mogoče natančno oceniti izgube, ki jo je utrpela Evropska skupnost, Komisija določi pavšalni popravek (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 18. septembra 2003 v zadevi Združeno kraljestvo proti Komisiji, C‑346/00, Recueil, str. I‑9293, točka 53, in sodbo Splošnega sodišča z dne 30. aprila 2009 v zadevi Španija proti Komisiji, T‑281/06, neobjavljena v ZOdl., točka 66).

74      Natančneje, v skladu z dokumentom št. VI/5330/97 je treba, če država članica pravilno izvede ključne kontrole, vendar se popolnoma izogne izvedbi ene ali več dodatnih kontrol, uporabiti popravek v višini 2 %, pri tem pa se upošteva manjša nevarnost izgube za EKUJS in manjša resnost kršitve. Nasprotno pa se uporabi popravek v višini 5 %, če so bili vse ključne kontrole izvedene, vendar brez spoštovanja števila, pogostosti ali z uredbami priporočene strogosti, ker je upravičeno mogoče sklepati, da te kontrole ne zagotavljajo pričakovane stopnje jamstva pravilnosti zahtevkov in da obstaja znatna nevarnost izgube za EKUJS.

75      V obravnavanem primeru iz preizkusa prvega dela drugega tožbenega razloga (glej točke od 63 do 69 zgoraj) izhaja, da je Komisija pravilno ugotovila, da zadevni odhodki zaradi izplačila nekaterih pomoči s čekom niso bili izvedeni v skladu s predpisi Skupnosti.

76      Sodišče je v zgoraj v točki 10 navedeni sodbi z dne 7. julija 2005 že presodilo, da je treba pritrditi ugotovitvam Komisije glede obstoja nevarnosti finančne izgube za EKUJS (glej točki 41 in 42).

77      Zato je treba ugotoviti, da je Komisija, ne da bi pri tem kršila dokument št. VI/5330/97, smela razumno naložiti pavšalni popravek v višini 2 %, ki je bil najnižja uporabljiva stopnja (glej v tem smislu zgoraj v točki 73 navedeno sodbo Združeno kraljestvo proti Komisiji, točka 56, in sodbo Sodišča z dne 24. aprila 2008 v zadevi Belgija proti Komisiji, C‑418/06 P, ZOdl., str. I‑3047, točka 137).

78      Tudi če bi bil, kot je Komisija trdila na obravnavi, nadzor nad načinom izplačila pomoči sestavni del ključnega nadzora, je treba opozoriti, da je bila Komisija v skladu z dokumentom št. VI/5330/97 upravičena uporabiti popravek v višini 5 % v delu, ki se je nanašal na pomanjkljivosti ključnih nadzorov. Vseeno pa je Komisija ob upoštevanju manjše nevarnosti izgube za EKUJS znižala stopnjo finančnega popravka na 2 %.

79      V teh okoliščinah Helenska republika ne more očitati Komisiji, da je zanjo uporabila nesorazmeren finančni popravek.

80      Glede na navedeno je treba drugi tožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.

2.     Popravek, uporabljen za odhodke, ki so bili izvedeni v sektorju spremljevalnih ukrepov za razvoj podeželja za finančni leti 2003 in 2004

81      Helenska republika uveljavlja tri tožbene razloge v zvezi s finančnim popravkom, uporabljenim za odhodke, ki so bili izvedeni v sektorju spremljevalnih ukrepov za razvoj podeželja za finančni leti 2003 in 2004. Prvi se nanaša na bistveno kršitev postopka, in če ta ni podana, na nepristojnost Komisije ratione temporis. Drugi tožbeni razlog se nanaša na nezadostno obrazložitev. Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev zakona, napačno ugotovljeno dejansko stanje, kršitev načela sorazmernosti in prekoračitev pooblastila za odločanje po prostem preudarku.

 Prvi tožbeni razlog: bistvena kršitev postopka, in če ta ni podana, nepristojnost Komisije ratione temporis

82      Ta tožbeni razlog je sestavljen iz dveh delov. Prvi del se nanaša na bistveno kršitev postopka. Drugi, ki je podreden, se nanaša na nepristojnost Komisije ratione temporis.

 Prvi del: bistvena kršitev postopka

83      Helenska republika v okviru prvega dela navaja dva očitka. Po eni strani trdi, da bi Komisija morala med dvostransko razpravo med predstavniki Komisije in zadevne države članice, ki jo je bilo treba na podlagi člena 7(4) Uredbe št. 1258/1999 in člena 8 Uredbe št. 1663/95 na novo opraviti, predstaviti začasno oceno finančnih popravkov, ki jih je nameravala predlagati. Po drugi strani Komisiji očita, da med to dvostransko razpravo ni predstavila svojega stališča glede ocene resnosti kršitev in finančne škode za Skupnost.

–       Prvi očitek: neobstoj razprave o oceni predvidenih popravkov

84      V skladu s členom 7(4), drugi pododstavek, Uredbe št. 1258/1999 se rezultati preverjanj Komisije in odgovori zadevne države članice pisno sporočijo, nato pa si obe stranki prizadevata doseči sporazum o nadaljnjem ukrepanju.

85      Člen 8(1) Uredbe št. 1663/95, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2245/1999, določa pravila tega postopka. Komisija na podlagi poizvedbe zadevni državi članici sporoči rezultate svojih preverjanj in navede korektivne ukrepe, ki naj se izvedejo. Država članica odgovori v dveh mesecih. Po izteku obdobja, dovoljenega za odgovor, začne Komisija dvostransko razpravo in obe stranki si prizadevata za dogovor o ukrepih, ki naj se sprejmejo, in oceni resnosti kršitve in finančne izgube Skupnosti. Komisija nato formalno sporoči svoje sklepe državi članici, pri tem pa navede oceno odhodkov, ki jih predlaga v izključitev.

86      Člen 8(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 1663/95 je v različici, ki je veljala pred spremembo z Uredbo št. 2245/1999, določal, da se državi članici v obvestilu o rezultatih preverjanj navedejo korektivni ukrepi, ki naj se izvedejo, da bi se v prihodnje zagotovila skladnost z zadevnimi pravili, in ocena odhodkov. Po spremembi Uredbe št. 1663/95 z Uredbo št. 2245/1999 mora zdaj prvi dopis Komisije vsebovati rezultate njenih preverjanj, ne pa ocene odhodkov, ki jih namerava izključiti (sodbi Splošnega sodišča z dne 14. februarja 2008 v zadevi Španija proti Komisiji, T‑266/04, neobjavljena v ZOdl., točka 199, in z dne 26. novembra 2008 v zadevi Grčija proti Komisiji, T‑263/06, neobjavljena v ZOdl., točka 65). Poleg tega Komisija, kot sama pravilno navaja, med razpravo z državo članico ni dolžna niti navesti zneska, ki ga namerava izključiti, niti dati kakršnega koli predloga (zgoraj navedena sodba Grčija proti Komisiji z dne 26. novembra 2008, točka 67). Na podlagi uvodne izjave 3 Uredbe št. 2245/1999 ni niti prav niti pošteno, da Komisija na podlagi svojih ugotovitev da oceno za izdatke, ki jih namerava izključiti, še preden ima država članica priložnost odgovoriti. Potek postopka med drugim omogoča Komisiji, da zbere pojasnila države članice o ugotovljenih nepravilnostih in da morebiti upošteva ta pojasnila pri določitvi zneska odhodkov, ki ga namerava izključiti (sodba Sodišča z dne 11. oktobra 2007 v zadevi Grčija proti Komisiji, C‑332/06 P, neobjavljena v ZOdl., točka 47).

87      Oceno odhodkov, ki jih Komisija namerava izključiti, je treba zdaj navesti v dopisu, ki se pošlje po dvostranski razpravi skladu s členom 8(1), tretji pododstavek, Uredbe št. 1663/95, kakor je bila spremenjena (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 20. junija 2006 v zadevi Grčija proti Komisiji, T‑251/04, neobjavljena v ZOdl., točka 181, in zgoraj v točki 39 navedeno sodbo Grčija proti Komisiji z dne 11. junija 2009, točka 81).

88      V obravnavanem primeru Helenska republika oporeka dejstvu, da Komisija med dvostransko razpravo ni predstavila začasne ocene finančnih popravkov. V skladu z navedenim v točki 86 zgoraj Komisija ni bila dolžna Helenski republiki navesti zneska, ki ga je nameravala izključiti, niti pred niti med dvostransko razpravo. Helenska republika je bila o tem znesku uradno obveščena z dopisom z dne 3. oktobra 2006, kar je v skladu z določbami člena 8(1), tretji pododstavek, Uredbe št. 1663/95, kakor je bila spremenjena.

89      Tega sklepa ne more izpodbiti trditev Helenske republike iz replike, da je zadevna država članica, ker ni bilo dvostranske razprave o oceni predvidenih popravkov, verjela, da Komisija nič več ne meni, da je storila kršitve. V obravnavanem primeru je iz povabila na dvostransko razpravo nedvoumno razvidno, kot pravilno pripominja Komisija, da službe Komisije „nameravajo predlagati izključitev nekaterih odhodkov iz financiranja Skupnosti“, medtem ko glede samega zneska teh popravkov ni bila predvidena razprava, tako da Helenska republika ne more trditi, da je bila zavedena.

90      Prvi očitek je torej treba zavrniti.

–       Drugi očitek: neobstoj razprave o naravi in resnosti kršitve ter o finančni izgubi

91      V skladu s členom 7(4), četrti pododstavek, Uredbe št. 1258/1999 se dvostranska razprava nanaša na naravo in resnost kršitve ter finančno izgubo, ki jo utrpi Skupnost.

92      Člen 8(1), tretji pododstavek, prvi stavek, Uredbe št. 1663/95, kakor je bil spremenjen z Uredbo št. 2245/1999, določa, da „Komisija povabi državo članico na dvostransko razpravo in obe stranki si prizadevata dogovoriti o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, in o oceni resnosti kršitve in finančne izgube [Skupnosti]“.

93      V obravnavanem primeru je iz povabila z dne 19. januarja 2006 na dvostransko razpravo razvidno, da so teme dvostranske razprave predstavljene v prilogi k temu povabilu. V tej prilogi je v točki 1.1 navedeno, da enote rabe ali poljine, za katere je bila zaprošena pomoč, niso bile posamično opredeljene, kot to zahtevajo predpisi Skupnosti. Iz točke 2.2 priloge je razvidno, da niso bila opravljena navzkrižna preverjanja z zbirko podatkov integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (v nadaljevanju: IAKS). Točka 3.2 zadevne priloge se nanaša na pomanjkljivost kontrol na kraju samem glede vseh zavez in obveznosti upravičencev. V točki 3.3 zadevne priloge je obravnavana premalo natančna vsebina zapisnikov o kontrolah. Točka 4 iste priloge se nanaša na dobre kmetijske prakse in predvsem nadzor nad njimi.

94      Poleg tega je iz zapisnika dvostranskega sestanka, ki je bil Helenski republiki vročen 28. marca 2006, razvidno, da je bilo to srečanje „osredotočeno na vprašanja, navedena v prilogi k povabilu na dvostranski sestanek“. Navedeno je tudi, da „so bile na sestanku obravnavane točke po vrstnem redu, kot so bile določene v povabilu na dvostranski sestanek“, in sicer med drugim posamezna identifikacija enot rabe ali poljin in navzkrižna preverjanja z IAKS (točka 1.1), vsebina zapisnikov o kontrolah (točka 3.3) in nadzor nad dobrimi kmetijskimi praksami (točka 4.3).

95      Helenska republika zato ne more trditi, da se dvostranska razprava ni nanašala na naravo in resnost pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila Komisija.

96      V zvezi s tem, da naj se na dvostranskem sestanku ne bi razpravljalo o finančni izgubi, ki izhaja za Skupnost, je treba v nasprotju s trditvami Helenske republike ugotoviti, da se zapisnik dvostranskega sestanka sklicuje na povabilo na dvostransko razpravo, v katerem je omenjen dokument št. VI/5330/97, ki se nanaša na nezadostne ključne kontrole. Smernice iz tega dokumenta se torej nanašajo med drugim na nevarnost izgube za EKUJS, če so bile ugotovljene pomanjkljivosti pri ključnih kontrolah (glej v tem smislu zgoraj v točki 86 navedeno sodbo Grčija proti Komisiji z dne 26. novembra 2008, točki 76 in 77).

97      Drugi očitek in zato prvi del tega tožbenega razloga je torej treba zavrniti.

 Drugi del: nepristojnost Komisije ratione temporis

98      Helenska republika zatrjuje, da je treba izpodbijano odločbo, če Splošno sodišče ne bi ugodilo tožbenemu razlogu bistvene kršitve postopka, razglasiti za nično zato, ker Komisija ni pristojna ratione temporis. Po mnenju Helenske republike je prvo obvestilo Komisije, ki je vsebovalo oceno zneska finančnega popravka, njen dopis z dne 3. oktobra 2006. Zato naj Komisija za odhodke, izvedene pred 3. oktobrom 2004, na podlagi pravila 24 mesecev iz člena 7(4) Uredbe št. 1258/1999 ne bi bila pristojna ratione temporis.

99      Člen 7(4), peti pododstavek, točka (a), Uredbe št. 1258/1999 določa, da se zavrnitev financiranja ne sme nanašati na odhodke, ki se izvedejo „prej kot 24 mesecev pred pisnim obvestilom Komisije zadevni državi članici o rezultatih njenih preverjanj“.

100    V skladu s sodno prakso je obvestilo, ki je izhodišče za obdobje 24 mesecev in s katerim je zavrnitev financiranja omejena na odhodke, izvedene v tem obdobju, pisno obvestilo Komisije zadevni državi članici o samih rezultatih njenih preverjanj (glej v tem smislu zgoraj v točki 86 navedeno sodbo Grčija proti Komisiji z dne 11. oktobra 2007, točka 48, in sodbo Splošnega sodišča z dne 31. marca 2011 v zadevi Grčija proti Komisiji, T‑214/07, neobjavljena v ZOdl., točka 39).

101    Zato se, kot pravilno trdi Komisija, v nasprotju s trditvijo Helenske republike pri izračunu obdobja 24 mesecev kot izhodišče ne upošteva dopis Komisije z dne 3. oktobra 2006, ki vsebuje oceno odhodkov, ampak dopis Komisije z dne 4. julija 2005, s katerim je Helensko republiko obvestila o rezultatih svojih preverjanj. Poleg tega je treba poudariti, da je v tem dopisu izrecno navedeno, da se izključitev odhodkov iz financiranja Skupnosti „nanaša le na odhodke, ki so bili izvedeni največ 24 mesecev pred izdajo tega obvestila v grščini“.

102    Iz navedenih ugotovitev izhaja, da je treba drugi del in zato ta tožbeni razlog zavrniti.

 Drugi tožbeni razlog: nezadostna obrazložitev

103    Helenska republika v bistvu trdi, da obrazložitev izpodbijane odločbe ni jasna v delu, v katerem je kot edina kršitev v zvezi s pomanjkljivo izvedbo ključne kontrole navedeno „navzkrižno preverjanje ni v celoti zadovoljivo“, medtem ko je iz dopisa Komisije z dne 3. oktobra 2006 in zbirnega poročila razvidno, da se je Komisija v zvezi z njo sprva sklicevala na pet nepravilnosti v zvezi s ključnimi kontrolami glede ukrepa „kmetijsko okolje“ in na dve nepravilnosti v zvezi s ključnimi kontrolami glede ukrepa „pogozdovanje kmetijskih površin“.

104    Kot je že bilo omenjeno v točki 60 zgoraj, je treba v posebnem okviru priprave odločb o potrditvi v zvezi s potrditvijo obračuna EKUJS šteti, da je odločba zadosti obrazložena, če je država naslovnica tesno sodelovala v postopku njene priprave in če so ji bili znani razlogi za odločitev Komisije, da ne bo štela, da je treba za sporne zneske obremeniti EKUJS.

105    V obravnavanem primeru je najprej treba navesti, da so v zbirnem poročilu, na katero se izpodbijana odločba izrecno sklicuje, jasno navedene različne stopnje upravnega postopka, ki so ga izvedle službe Komisije, s katerimi je Helenska republika tesno sodelovala. Kot poudarja Komisija, je v zvezi s tem treba ugotoviti, da se izpodbijana odločba v točki 4 obrazložitve jasno sklicuje na ugotovitve o „opravljenih preverjanjih, dvostranskih razpravah in spravnih postopkih“.

106    Dalje je treba navesti, da je bila Helenska republika med tem postopkom obveščena o različnih očitkih zoper njo. To potrjujejo dopis Komisije z dne 4. julija 2005, s katerim je bila Helenska republika obveščena o rezultatih opravljenih preverjanj, dopis Komisije z dne 3. oktobra 2006, povabilo na dvostransko razpravo in zapisnik te razprave.

107    Posebej v zvezi z dopisom Komisije z dne 3. oktobra 2006, ki ga je navedla sama Helenska republika, je treba ugotoviti, da je v tem dopisu med drugim navedenih pet nepravilnosti pri ključnih kontrolah glede ukrepa „kmetijsko okolje“ in dve nepravilnosti pri ključnih kontrolah glede ukrepa „pogozdovanje kmetijskih zemljišč“. Te nepravilnosti, kot so opisane v tem dopisu, so nepravilnosti, ki jih je Komisija ugotovila na koncu svojega nadzora, po sporočitvi svojih preverjanj, po analizi odgovorov, ki jih je Helenska republika podala po obvestilu o opravljenih preverjanjih Komisije, in po dvostranski razpravi. Taka ugotovitev je jasno razvidna iz točke 1 priloge k temu dopisu. V nasprotju s trditvijo Helenske republike pet nepravilnosti pri ključnih kontrolah glede ukrepa „kmetijsko okolje“ in dve nepravilnosti pri ključnih kontrolah glede ukrepa „pogozdovanje kmetijskih zemljišč“ niso le nepravilnosti, ki jih je Komisija ugotovila na začetku upravnega postopka.

108    Res je, kot je navedla Helenska republika, da v točki 16.3.5 zbirnega poročila, ki vsebuje končno stališče Komisije, ni izrecno naštetih pet nepravilnosti, ki so bile ugotovljene pri ključnih kontrolah glede ukrepa „kmetijsko okolje“, in dve nepravilnosti pri ključnih kontrolah glede ukrepa „pogozdovanje kmetijskih zemljišč“. Samo na splošno je navedeno, da „službe Komisije ocenjujejo, da kontrole na kraju samem, čeprav so bile izvedene pri vseh upravičencih programa pogozdovanja, ne nadomeščajo neizvedenih navzkrižnih računalniških preverjanj s sistemom IAKS, nepravilne identifikacije enot rabe ali poljin in drugih pomanjkljivosti v sistemu IAKS, ki so jih službe Komisije dokazale za obdobje, za katero je bila izvedena revizija“.

109    Vendar je treba ugotoviti, da je, kot pravilno navaja Komisija, iz sklepnega stavka končnega stališča Komisije, navedenega v točki 16.3.5 zbirnega poročila, razvidno, da „službe Komisije vztrajajo pri stališču, ki so ga grškim organom sporočile z [dopisom Komisije] z dne 3. oktobra 2006“, v katerem je bilo izrecno omenjenih pet nepravilnosti pri ključnih kontrolah glede ukrepa „kmetijsko okolje“ in dve nepravilnosti pri ključnih kontrolah glede ukrepa „pogozdovanje kmetijskih zemljišč“, kakor je bilo navedeno v točki 107 zgoraj.

110    Zato so v nasprotju s trditvijo Helenske republike iz izpodbijane odločbe jasno razvidni razlogi, iz katerih je Komisija uporabila popravek v višini 5 % za odhodke, ki jih je Helenska republika izvedla v sektorju spremljevalnih ukrepov za razvoj podeželja za finančni leti 2003 in 2004.

111    Zato je treba tožbeni razlog nezadostne obrazložitve izpodbijane odločbe zavrniti kot neutemeljen.

 Tretji tožbeni razlog: kršitev zakona, napačno ugotovljeno dejansko stanje, nezadostna obrazložitev, kršitev načela sorazmernosti in prekoračitev pooblastila za odločanje po prostem preudarku

112    Ta tožbeni razlog ima dva dela. Prvi se nanaša na napačno uporabo prava, napačno ugotovljeno dejansko stanje in nezadostno obrazložitev. Drugi se nanaša na kršitev načela sorazmernosti in prekoračitev pooblastila za odločanje po prostem preudarku.

 Prvi del: napačna uporaba prava, napačno ugotovljeno dejansko stanje in nezadostna obrazložitev

113    Najprej je treba opozoriti, da EKUJS financira le intervencije, izvedene v skladu z določbami Skupnosti v okviru skupne ureditve kmetijskih trgov (glej v tem smislu zgoraj v točki 48 navedeno sodbo z dne 24. februarja 2005, točka 32).

114    V zvezi s tem iz predpisov o EKUJS izhaja, da morajo države članice organizirati celoten upravni nadzor in kontrole na kraju samem, ki zagotavljajo pravilno upoštevanje vsebinskih in formalnih pogojev za odobritev pomoči. Če država članica takega celotnega upravnega nadzora ne organizira ali ga izvaja pomanjkljivo, tako da se porajajo dvomi o upoštevanju teh pogojev, lahko Komisija zavrne priznanje nekaterih odhodkov, ki jih je izvedla zadevna država članica (sodba Sodišča z dne 14. aprila 2005 v zadevi Španija proti Komisiji, C‑468/02, neobjavljena v ZOdl., točka 36, in sodba Splošnega sodišča z dne 30. septembra 2009 v zadevi Portugalska proti Komisiji, T‑183/06, neobjavljena v ZOdl., točka 31).

115    V skladu z ustaljeno sodno prakso Komisija, zato da dokaže obstoj kršitve pravil skupne ureditve kmetijskih trgov, ni dolžna izčrpno dokazati pomanjkljivega nadzora, ki ga opravljajo nacionalni upravni organi, ali nepravilnosti zneskov, ki jih ti sporočijo, temveč mora dokazati resen in utemeljen dvom, ki ga ima glede tega nadzora ali teh zneskov. To ublažitev dokaznega bremena za Komisijo je mogoče pojasniti z dejstvom, da je država članica v najprimernejšem položaju za zbiranje in preverjanje podatkov, potrebnih za potrditev obračuna EKUJS, in je zato dolžna predložiti najpodrobnejši in najpopolnejši dokaz o pravilnosti svojega nadzora in zneskov ter odvisno od primera o napačnosti trditev Komisije (sodba Sodišča z dne 11. januarja 2001 v zadevi Grčija proti Komisiji, C‑247/98, Recueil, str. I‑1, točke od 7 do 9, in zgoraj v točki 100 navedena sodba Grčija proti Komisiji z dne 31. marca 2011, točka 51).

116    Ob upoštevanju teh preudarkov je treba preučiti, ali je Komisija, kot zatrjuje tožeča stranka, napačno ugotovila, prvič, da je bila identifikacija enot rabe ali poljin, za katere je bila pridobljena pomoč, delna, kar je v nasprotju s členom 58 Uredbe Komisije (ES) št. 445/2002 z dne 26. februarja 2002 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz EKUJS (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 35, str. 269), drugič, da navzkrižna preverjanja z zbirko podatkov IAKS niso bila izvedena, kar je v nasprotju s členom 60 Uredbe št. 445/2002, tretjič, da kontrole na kraju samem niso bile izčrpne, kar je v nasprotju s členom 61 Uredbe št. 445/2002, četrtič, da zapisniki o kontroli niso bili podrobni, kar je v nasprotju s členom 20 Uredbe Komisije (ES) št. 2419/2001 z dne 11. decembra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo IAKS za nekatere programe pomoči Skupnosti, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EGS) št. 3508/92 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 34, str. 308), in petič, da kontrole niso bile zadostne glede vseh obveznosti in zavez upravičencev, kar je v nasprotju s členom 61 Uredbe št. 445/2002.

–       Identifikacija enot rabe ali poljin

117    Helenska republika v bistvu trdi, da je v postopku potrditve obračuna dokazala, da so bile od leta 2003 enote rabe ali poljine predmet enotne identifikacije v skladu s členom 58 Uredbe št. 445/2002 in da so bile pomoči izplačane brez nevarnosti za EKUJS.

118    V skladu z odstavkom 2 člena 58 Uredbe št. 445/2002 so enote rabe ali poljine navedene posamično, kadar se ukrep podpore za razvoj podeželja nanaša na površino. Odstavek 4 tega člena določa, da se enote rabe ali poljine in živali identificirajo v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (EGS) št. 3508/92 z dne 27. novembra 1992 o vzpostavitvi integriranega upravnega in nadzornega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 13, str. 223).

119    Uredba št. 3508/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1593/2000 z dne 17. julija 2000 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 30, str. 94), v členu 1(1) določa, da vsaka država članica vzpostavi IAKS.

120    Člen 2 Uredbe št. 3508/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1593/2000, določa, da IAKS vključuje, med drugim, identifikacijski sistem za enote rabe ali poljine (v nadaljevanju: identifikacijski sistem).

121    V skladu s členom 4 Uredbe št. 3508/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1593/2000, se identifikacijski sistem vzpostavi na osnovi kart ali katastrskih načrtov ali drugih kartografskih virov. Pri tem se uporabljajo metode računalniških geografskih informacijskih sistemov, vključujoč po možnosti letalske ali satelitske ortoposnetke s homogenim standardom, ki zagotavlja natančnost, ustrezno kartografskemu merilu najmanj 1 : 10000. Vse enote rabe ali poljine je torej treba identificirati po tem sistemu (zgoraj v točki 100 navedena sodba Grčija proti Komisiji z dne 31. marca 2011, točka 54).

122    Poleg tega je treba opozoriti, kot pravilno navaja Komisija, na pomembnost uvedbe IAKS. Identifikacija enot rabe ali poljin je namreč ključni element pravilne uporabe sistema, ki je vezan na površino. Neobstoj zanesljivega identifikacijskega sistema enot že v osnovi pomeni visoko stopnjo nevarnosti nastanka škode za proračun Skupnosti (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 17. marca 2005 v zadevi Grčija proti Komisiji, C‑285/03, neobjavljena v ZOdl., točka 62; sodbo Splošnega sodišča z dne 12. septembra 2007 v zadevi Grčija proti Komisiji, T‑243/05, ZOdl., str. II‑3475, točka 61, in zgoraj v točki 100 navedeno sodbo Grčija proti Komisiji z dne 31. marca 2011, točka 57).

123    Kot je že bilo omenjeno v točki 109 zgoraj, se Komisije v končnem stališču iz točke 16.3.5 zbirnega poročila sklicuje na svoj dopis z dne 3. oktobra 2006.

124    Komisija v dopisu z dne 3. oktobra 2006 navaja, da „identifikacija enot, za katere je bila prejeta pomoč, ni bila izvedena v vseh primerih, tako da ni bilo mogoče natančno določiti površin in izvesti učinkovitih navzkrižnih preverjanj, kar je v nasprotju z določbami člena 58 Uredbe št. 445/2002“. Sklicuje se še na točko 1.1 svojega dopisa z dne 4. julija 2005, v katerem je navedla, da enote niso bile „enotno identificirane“, kot določa Uredba št. 445/2002. Dodaja, da „je identifikacija primarno temeljila na izmeri zadevnih enot rabe ali poljin in površin na 1000 m² (1000 m² = 1/10 hektarja) [in da] se pred letom 2004 ni zahtevala sistematična predložitev izjav o IAKS in/ali izvlečkov […] iz identifikacijskega sistema enot[, kar je] v večini primerov onemogočilo posamezno identifikacijo in tudi neavtomatizirana navzkrižna preverjanja do [konca] leta 2003“.

125    V skladu s sodno prakso, navedeno v točki 115 zgoraj, je treba preveriti, ali je Helenska republika dokazala napačnost presoj Komisije.

126    Helenska republika trdi, da je ob korespondenci s Komisijo in dvostransko razpravo predložila dokaz, da so bile enote od leta 2003 predmet enotne identifikacije v skladu s členom 58 Uredbe št. 445/2002. V zvezi s tem navaja svoj dopis z dne 5. septembra 2005 (točka 1.1). Dalje opozarja na obstoj več ministrskih odlokov o načinu identifikacije enot in o obveznosti, da se v zahtevkih, ki so podani v okviru IAKS, navedejo natančne številke enot.

127    Najprej je treba ugotoviti, da Helenska republika trdi, da je predložila dokaz o identifikaciji enot, vendar pa ne navaja, kateri so bili ti dokazi. Res je, da je iz zapisnika dvostranskega sestanka razvidno, da je Helenska republika med to razpravo predložila več dokumentov, da bi dokazala identifikacijo enot. Vendar tožeča stranka v svojih vlogah ne navaja, kako naj bi ti dokumenti dokazovali, da so bile enote rabe ali poljine od leta 2003 identificirane v skladu z Uredbo št. 445/2002.

128    Dalje, Helenska republika se v podporo svoji trditvi, da so bile od leta 2003 enote rabe ali poljine predmet enotne identifikacije, sklicuje na svoj dopis z dne 5. septembra 2005, v katerem naj bi bilo v točki 1.1 dokazano, da so grški proizvajalci od leta 2003 opravljali tako identifikacijo. Vendar je treba ugotoviti, da vsebina tega dopisa ne more omajati ugotovitve Komisije. Iz njega namreč ni razvidno, da se je v Grčiji od leta 2003 dejansko izvajala identifikacija enot, ki se zahteva z Uredbo št. 445/200. Helenska republika le navaja vse akte, ki v Grčiji določajo obveznost proizvajalcev, da v zahtevkih, podanih v okviru IAKS, enotno identificirajo enote, pri čemer poudarja, da leta 2003 „manjše število proizvajalcev iz nevednosti ni predložilo zahtevka“.

129    Poleg tega je treba ugotoviti, da to, da Helenska republika navaja akte, s katerimi je bila uvedena obvezna enotna identifikacija enot, ne zadošča za dokaz, da je dejansko opravila tako identifikacijo.

130    Nazadnje, Helenska republika v tožbi priznava, da nekateri proizvajalci za leto 2003 niso izpolnili informatizirane izjave v skladu z zahtevami Uredbe št. 3508/92, ampak so jo izpolnili lastnoročno. V skladu s členom 6 te uredbe mora vsak nosilec kmetijskega gospodarstva enkrat na leto predložiti zahtevek za pomoč, v katerem navede enote rabe ali poljine, za katere način identifikacije določa člen 4 iste uredbe. V teh okoliščinah Helenska republika ne more trditi, da so enote rabe ali poljine od leta 2003 identificirane v skladu s to uredbo.

131    Torej je treba navedbe Helenske republike glede enot rabe ali poljin zavrniti.

–       Navzkrižna preverjanja

132    Helenska republika v bistvu zatrjuje, da so bila navzkrižna preverjanja z računalniško zbirko podatkov IAKS opravljena v skladu s členom 60 Uredbe št. 445/2002.

133    V skladu s členom 16 Uredbe št. 2419/2001 upravne kontrole iz člena 8(1) Uredbe št. 3508/92 vključujejo še zlasti navzkrižno preverjanje prijavljenih enot rabe ali poljin in živali, da bi se preprečila neupravičena večkratna odobritev iste pomoči za isto koledarsko ali tržno leto ter neupravičeno kumuliranje pomoči, odobrene v okviru programov pomoči Skupnosti v zvezi s prijavljenimi površinami, in navzkrižno preverjanje z računalniško zbirko podatkov, da se preveri upravičenost do pomoči (glej v tem smislu zgoraj v točki 100 navedeno sodbo Grčija proti Komisiji z dne 31. marca 2011, točka 63).

134    Člen 60 Uredbe št. 445/2002 določa:

„Administrativni pregledi so izčrpni in vključujejo navzkrižno preverjanje, kadarkoli je to ustrezno, med drugim s podatki iz IAKS. Nanašajo se na enote […], ki jih zajema ukrep podpore, da bi se izognili neupravičenim izplačilom pomoči […]“

135    V točki 16.3.5 zbirnega poročila Komisija navaja, da Helenska republika ni izvedla računalniških navzkrižnih preverjanj z zbirko podatkov IAKS. Napotuje tudi na svoje stališče iz dopisa z dne 3. oktobra 2006, iz katerega je razvidno, da IAKS v obdobju, ki je zajeto v preiskavi Komisije, v Grčiji ni deloval popolnoma.

136    Kot izhaja iz točke 115 zgoraj, je treba preveriti, ali je Helenska republika dokazala napačnost presoj Komisije.

137    Helenska republika zatrjuje, da je v zadevnem obdobju IAKS v celoti deloval na operativni ravni. Sklicuje se še na več dokumentov, ki naj bi jih predložila med dvostransko razpravo in ki naj bi dokazovali, da je opravila računalniška navzkrižna preverjanja. Povrhu tega navaja dopis Opekepe (grški organ za plačila in nadzor pomoči iz usmerjevalnega in jamstvenega sklada) z dne 9. marca 2007, v katerem naj bi bilo pojasnjeno, kako so bila izvedena računalniška navzkrižna preverjanja.

138    Najprej je treba opozoriti, kot je že bilo omenjeno v točkah od 126 do 131 zgoraj, da med zadevnim obdobjem integrirani sistem ni bil povsem v skladu s členom 4 Uredbe št. 3508/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1593/2000. Dalje je treba navesti, da je iz člena 2 Uredbe št. 3508/92, kakor je bil spremenjen z Uredbo št. 1593/2000, razvidno, da je integrirani sistem del IAKS. Ob upoštevanju ugotovljenih pomanjkljivosti pri identifikaciji enot rabe ali poljin, Helenska republika ne more trditi, da je bil IAKS leta 2003 popolnoma delujoč.

139    Ob neobstoju takih učinkovitih in popolnoma delujočih sistemov, ki jih predpisuje pravo Unije in ki so temeljni del predpisanih kontrol, navzkrižnih preverjanj v smislu člena 60 Uredbe št. 445/2002 ni mogoče pravilno izvajati (glej v tem smislu zgoraj v točki 86 navedeno sodbo Grčija proti Komisiji z dne 26. novembra 2008, točka 108, in zgoraj v točki 100 navedeno sodbo Grčija proti Komisiji z dne 31. marca 2011, točka 65).

140    Dodati je treba – kot pravilno poudarja Komisija – da Helenska republika kljub nameram, da bi dokazala, da je v nasprotju z ugotovitvami Komisije izvedla računalniška navzkrižna preverjanja, sama v vlogah priznava, da za leto 2003 nekateri proizvajalci niso predložili informatizirane izjave, ampak lastnoročne izjave, kar je na vprašanje Splošnega sodišča potrdila tudi na obravnavi.

141    V zvezi s tem je treba navesti, da Helenska republika ni dokazala, da bi se z dokazi, ki jih je predložila med dvostransko razpravo, in dopisom Opekepe z dne 9. marca 2007 lahko izpodbilo dejstvo, da nekateri proizvajalci niso predložili informatiziranih izjav v skladu z Uredbo št. 3508/92.

142    Helenska republika res zatrjuje, da neobstoj informatiziranih izjav v skladu z Uredbo št. 3508/92 za leto 2003 ne pomeni, da računalniška navzkrižna preverjanja niso bila izvedena, in dodaja, da so bile lastnoročne izjave, ki so jih službe Komisije razkrile za leto 2003, potrjene v sistemu in da je na podlagi njih izvedla računalniška navzkrižna preverjanja.

143    Vendar po eni strani Helenska republika svojih trditev ne dokaže. Zlasti ni dokazala, da so bila za zadevne proizvajalce računalniška preverjanja izvedena leta 2003. Po drugi strani pa ob domnevi, da so bila navzkrižna preverjanja opravljena na podlagi lastnoročnih izjav, ki so jih službe Komisije razkrile za leto 2003, to dejstvo ne more omajati presoje Komisije, ki temelji na neobstoju uvedbe integriranega sistema, kot ga določajo predpisi Skupnosti.

144    Ob upoštevanju navedenih preudarkov in sodne prakse, navedene v točki 60 zgoraj, trditev Komisije, da njene službe med kontrolo niso našle nobenega dokaza, da so bila izvedena navzkrižna preverjanja, ne more pomeniti „pomanjkljive“ obrazložitve, kot to zatrjuje tožeča stranka.

145    Zato je treba trditve, ki jih Helenska republika navaja v zvezi z navzkrižnimi preverjanji, zavrniti.

–       Kontrole na kraju samem

146    Helenska republika navaja dva glavna očitka. Najprej trdi, da je dokazala, da so kontrole na kraju samem v zvezi z izmero enot rabe ali poljin zadostne in zanesljive ter da so izpolnjevale merila iz člena 61 Uredbe št. 445/2002. Nato navaja, da je izvedla kontrole na kraju samem v skladu z dobrimi kmetijskimi praksami.

147    V skladu s členom 61 Uredbe št. 445/2002 „[se kontrole] na kraju samem […] opravijo v skladu z naslovom III Uredbe […] št. 2419/2001“. Na podlagi člena 15 zadnjenavedene uredbe se upravne kontrole in kontrole na kraju samem izvajajo tako, da se lahko zanesljivo preveri, ali so bili upoštevani pogoji za odobritev pomoči.

148    Posebej v zvezi s kontrolo dobrih kmetijskih praks je iz člena 61, tretji odstavek, Uredbe št. 445/2002 razvidno, da te zajemajo vse obveznosti in zaveze upravičenca, ki se lahko preverijo med obiskom. Člen 22(2) Uredbe št. 2419/2001 določa, da so dobre kmetijske prakse tudi dejavnik, ki se upošteva pri določitvi površin (glej v tem smislu zgoraj v točki 86 navedeno sodbo Grčija proti Komisiji z dne 26. novembra 2008, točka 119).

149    Iz dopisa Komisije z dne 3. oktobra 2006, ki je omenjen v točki 16.3.5 zbirnega poročila o končnem stališču Komisije, je razvidno, da kontrole na kraju samem niso bile izčrpne v smislu člena 61 Uredbe št. 445/2002, ker po eni strani niso vključevale izmere enot rabe ali poljin v skladu z Uredbo št. 3508/92 in po drugi strani ni bilo dokaza, da so bile opravljene kontrole na kraju samem glede uporabe dobrih kmetijskih praks.

150    Helenska republika, zato da bi izpodbila presojo Komisije o kontrolah na kraju samem glede izmere enot rabe ali poljin, le zatrjuje, da so te enote „preverili in izmerili nacionalni inšpektorji“, česar naj službe Komisije ne bi mogle preveriti, saj naj same ne bi opravile njihove izmere. Te trditve, ki nikakor niso podprte z dokazi, ne morejo ovreči ugotovitev Komisije.

151    V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je iz dopisa Komisije z dne 4. julija 2005, ki je omenjen v dopisu Komisije z dne 3. oktobra 2006, razvidno, da „[v] zvezi z izmero enot rabe ali poljin ni zadostnih dokazov za ugotovitev, v kolikšnem obsegu je bila enota dejansko ponovno odmerjena oziroma ali je šlo za zgolj vizualen pregled enote“. Helenska republika te ugotovitve ne izpodbija.

152    Prav tako ni mogoče pritrditi navedbi Helenske republike, da zapisniki o kontroli, ki so bili predloženi med dvostransko razpravo, dokazujejo kontrole na kraju samem glede izmere enot in dobrih kmetijskih praks. Ti zapisniki o kontroli se nanašajo le na prefekturo Magnezija, čemur Helenska republika sicer ne oporeka. Ob domnevi, da ti zapisniki dokazujejo, da so bile kontrole izvedene na podlagi dobrih kmetijskih praks, je treba ugotoviti – kot to pravilno navaja Komisija – da le z njimi ni mogoče dokazati nepravilnosti ugotovitve Komisije, ki se nanaša na ozemlje, katerega površina presega to edino prefekturo. Država članica mora namreč konkretno dokazati, da sistem kontrole v nepreverjanih pokrajinah ni vključeval enakih napak, kot jih je Komisija ugotovila v preverjanih pokrajinah (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 4. marca 2004 v zadevi Nemčija proti Komisiji, C‑344/01, Recueil, str. I‑2081, točki 64 in 65).

153    Nazadnje, trditev Helenske republike, da ministrski odlok, sprejet leta 2000, določa obveznost uskladitve z dobrimi kmetijskimi praksami, ne zadošča za dokaz, da je Helenska republika dejansko izvedla kontrolo na kraju samem glede dobrih kmetijskih praks (glej v tem smislu zgoraj v točki 86 navedeno sodbo Grčija proti Komisiji z dne 26. novembra 2008, točka 120).

154    Trditve Helenske republike v zvezi s kontrolami na kraju samem je torej treba zavrniti.

–       Zapisniki o kontroli

155    Helenska republika v bistvu zatrjuje, da to, da v zapisnikih o kontroli v zvezi s prefekturo Larisa niso omenjene razlike med prijavljeno površino in živalmi ter izmerjenimi in ugotovljenimi površinami ter posebne ugotovitve inšpektorjev, ne pomeni kršitve prava Unije in ne upravičuje naložitve finančnega popravka.

156    V skladu s členom 20(1)(c) Uredbe št. 2419/2001, na katerega se sklicuje v členu 61(1), prvi stavek, Uredbe št. 445/2002, je treba za vsako kontrolo na kraju samem izdelati zapisnik, ki omogoča prikaz podrobnosti opravljenih kontrol, med katerimi so „prekontrolirane enote rabe ali poljine, izmerjene enote rabe ali poljine, rezultati meritev za izmerjene enote rabe ali poljine in uporabljena metoda merjenja“.

157    Iz dopisa Komisije z dne 3. oktobra 2006, na katerega se sklicuje v točki 16.3.5 zbirnega poročila, ki vsebuje končno stališče Komisije, je razvidno, da zapisniki o kontroli „niso bili podrobni“, kot to zahteva člen 20 Uredbe št. 2419/2001, ki zahteva, kakor je navedeno zgoraj, navedbo rezultatov meritev enot rabe ali poljine.

158    Dopis Komisije z dne 3. oktobra 2006 med drugim napotuje na točko 3.3 dopisa Komisije z dne 4. julija 2005, v kateri je navedeno:

„[…] zapisniki, ki so bili pregledani, niso bili dovolj podprti in niso jasno dokazovali vrste kontrole, ki naj bi se dejansko izvedla med kontrolo na kraju samem. V zapisnikih ni bila nikoli omenjena nobena neskladnost med prijavljeno in določeno površino ali številom živali, preštetih med kontrolo. To je vzbudilo dvome o natančnosti in resničnosti izjav iz zapisnikov.

V zvezi z izmero enot rabe ali poljin ni zadostnih dokazov o tem, v kakšnem obsegu so bile enote dejansko na novo izmerjene oziroma ali je bila enota zgolj vizualno pregledana. Kot je bilo zlasti ugotovljeno v spisih o kontrolah, del, za katerega je bilo predvideno, da ga je treba izpolniti v zapisnikih o kontrolah, in ki naj bi se nanašal na dokaze v zvezi z uporabljenim načinom izmere ali številom izmerjenih enot, ni bil sistematično izpolnjen. Poleg tega zapisniki o kontrolah niso, na splošneje, vsebovali nobene posebne ugotovitve, do katere bi inšpektorji prišli med kontrolami […]“

159    Helenska republika tako ne ponuja nobenega dokaza, ki bi lahko izpodbil resničnost ugotovitev Komisije.

160    Navedbi Helenske republike, da zapisniki o kontrolah, ki so bili predloženi med dvostransko razpravo, omenjajo izmero enot, ni mogoče pritrditi. Kot je bilo že navedeno v točki 152 zgoraj in kot pravilno trdi Komisija, ti zapisniki o kontrolah, ki se nanašajo na prefekturo Magnezija, ne morejo ustvariti dvoma o splošnejših ugotovitvah Komisije.

161    Dalje je treba navesti, da v nasprotju z navedbami Helenske republike, iz spisa ni razvidno, da so službe Komisije priznale, da je bila vsebina zapisnikov o kontrolah za prefekturo Larisa osamljen primer. V točki 3.3 zapisnika o dvostranski razpravi je le navedeno, da službe Komisije „vztrajajo pri stališču glede nezadostne kakovosti zapisnikov o kontrolah, ki so bili preverjeni med nalogo v Larisi“.

162    Na koncu je treba ugotoviti, da ministrski odloki in smernice, na katere se sklicuje Helenska republika, kot taki ne zadoščajo za dokaz, da so bili zapisniki o kontroli dejansko izdelani v skladu s členom 20 Uredbe št. 2419/2001 (glej v tem smislu zgoraj v točki 86 navedeno sodbo Grčija proti Komisiji z dne 26. novembra 2008, točka 120).

163    Torej je treba trditve Helenske republike glede zapisnikov o kontroli zavrniti.

–       Kontrole vseh obveznosti in zavez upravičencev

164    Helenska republika najprej navaja, da ni v nasprotju s pravom Unije, da ni v vseh primerih na kraju samem pregledala vseh obveznosti in zavez upravičencev. Dalje navaja, da je finančni popravek, ki ga je naložila Komisija, temeljil le na enem primeru upravičenca, čigar obveznosti in zaveze naj ne bi bile vse preverjene.

165    V skladu s členom 61, tretji odstavek, Uredbe št. 445/2002 „pregledi zajemajo vse obveznosti in zaveze upravičenca, ki se lahko preverijo v času obiska“.

166    V dopisu Komisije z dne 3. oktobra 2006, na katerega se sklicuje v točki 16.3.5 zbirnega poročila, ki vsebuje končno stališče Komisije, je navedeno, da „v zvezi z vsemi obveznostmi, ki so jih upravičenci sprejeli (glede ukrepov za razvoj kmetijskega okolja), ki jih je mogoče preveriti med trajanjem naloge, kot to določa člen 61 Uredbe št. 445/2002, pregledi niso bili zadostni“.

167    Dopis Komisije z dne 3. oktobra 2006 med drugim napotuje na točko 3.2 dopisa Komisije z dne 4. julija 2005, kjer je navedeno:

„Kot določa člen 69, tretji odstavek, Uredbe (ES) št. 817/2004, pregledi na kraju samem zajemajo vse zaveze in obveznosti upravičenca v zvezi z ukrepi razvoja podeželja, ki se lahko preverijo med obiskom. Glede tega lahko države članice predvidijo, da se, če je bil upravičenec izbran v okviru ukrepa za razvoj podeželja, opravi pregled v okviru tega ukrepa in vseh drugih ukrepov, za katerih kontrolo se zahteva podobno mnenje.

Po pregledu spisa se je razkril primer, v katerem je bil upravičenec, ki je pridobil ugodnosti iz dveh različnih kmetijsko-okoljskih podukrepov, izbran za pregled na kraju samem za enega od teh ukrepov, ne pa za drugega, med obiskom na kraju samem.

Grški organi so na vprašanje o tem priznali, da so se pregledi na kraju samem nanašali le na obveznosti podukrepa, za katerega je bil upravičenec izbran, ne da bi ga razširili na druga mogoča ukrepanja v okviru istega ukrepa za razvoj podeželja, do katerega je kmetovalec upravičen.“

168    Helenska republika se, zato da bi izpodbila presojo Komisije iz točke 3.2 dopisa Komisije z dne 4. julija 2005, omejuje na trditev, da uporabljeni finančni popravek temelji na enem samem primeru upravičenca, pri katerem naj ne bi bile preverjene vse obveznosti in zaveze. Tako ne ovrže ugotovitev Komisije glede tega upravičenca.

169    V skladu z ustaljeno sodno prakso lahko ugotovitve Komisije, če državi članici ne uspe dokazati njihove nepravilnosti, povzročijo resne dvome o uvedbi primerne in učinkovite celote ukrepov spremljanja in nadzora (sodba Sodišča z dne 28. oktobra 1999 v zadevi Italija proti Komisiji, C‑253/97, Recueil, str. I‑7529, točka 7, in zgoraj v točki 48 navedena sodba z dne 24. februarja 2005, točka 35). Zato Komisija, če napako pri opravljeni kontroli ugotovi naključno, glede na zgoraj navedeno sodno prakso ne more izključiti, da bi ta nepravilnost lahko bila splošnejša.

170    V zvezi s trditvijo Helenske republike, da Komisija ni navedla, da je bilo glede upravičenca sporne pomoči mogoče hkrati opraviti pregled vseh obveznosti in zavez, je treba opozoriti, da mora tak dokaz na podlagi sodne prakse, navedene v točki 115 zgoraj, predložiti zadevna država članica. Helenska republika pa ni dokazala, da tak pregled ni bil mogoč. Omejuje se na trditev, ne da bi jo utemeljila z dokazi, da 15. aprila 2003, ko so bile opravljene kontrole na kraju samem glede spoštovanja obveznosti iz ukrepa o „biološkem kmetijstvu“ v zvezi s „pšenico“, ni mogla preveriti, ali so bile spoštovane vse obveznosti in zaveze, povezane z ukrepom „onesnaževanje z nitrati“ glede „bombaža“, saj je bilo takrat obdobje setve bombaža. Poleg tega je ta trditev Helenske republike drugačna od tiste na obravnavi, namreč, da je za izvedbo takih kontrol nujno mobilizirati ekipo strokovnjakov, ki bi bili specializirani za področje bombaža, onesnaževanja voda in kmetijsko-okoljske programe.

171    Zato je treba trditve Helenske republike v zvezi s pregledi vseh obveznosti in zavez upravičencev in zato tudi prvi del tega tožbenega razloga zavrniti.

 Drugi del: kršitev načela sorazmernosti in prekoračitev pooblastila za odločanje po prostem preudarku

172    Helenska republika trdi, da bi se morala izpodbijana odločba razglasiti za nično, ker je z njo kršeno načelo sorazmernosti. Če ta kršitev ni podana, bi se morali pri izračunu popravka upoštevati le primer prefekture Larisa, ukrep „kmetijsko okolje“ in odhodki, ki so bili izvedeni po 3. oktobru 2004.

173    Iz ustaljene sodne prakse, navedene v točki 72 zgoraj, je razvidno, da če si Komisija namesto zavrnitve financiranja vseh odhodkov prizadeva uvesti pravila za razlikovanje glede na to, kakšno stopnjo nevarnosti pomenijo različne ravni opustitve nadzora za EKUJS, mora država članica dokazati, da so ta merila samovoljna in nepravična.

174    V dokumentu št. VI/5330/97 je določeno, da „[č]e ena ali več ključnih kontrol ni bila izvedena ali je bila izvedena tako slabo ali poredko, da ne zadošča za odločitev o tem, ali je zahtevek upravičen, ali za preprečitev nepravilnosti, je treba uporabiti popravek v višini 10 %, saj je mogoče upravičeno sklepati, da obstaja povečana nevarnost izgube za EKUJS,“ in „[č]e so bile vse ključne kontrole izvedene, vendar brez spoštovanja števila, pogostnosti ali strogosti, ki jih zahtevajo uredbe, se uporabi popravek v višini 5 % ker je mogoče upravičeno sklepati, da te kontrole ne zagotavljajo pričakovane stopnje jamstva pravilnosti zahtevkov in da obstaja velika nevarnost izgube za EKUJS“.

175    Komisija je finančne popravke v višini 5 % za finančni leti 2003 in 2004 v sektorju spremljevalnih ukrepov za razvoj podeželja utemeljila s pomanjkljivostmi, ki jih je ugotovila pri ključnih kontrolah in ki so navedene v točki 116 zgoraj.

176    Iz preučitve prvega dela tretjega tožbenega razloga v zvezi s finančnim popravkom, uporabljenim za odhodke, ki so bili izvedeni v sektorju spremljevalnih ukrepov za razvoj podeželja za finančni leti 2003 in 2004 (glej točke od 117 do 171 zgoraj), izhaja, da Helenska republika ni mogla dokazati, da ugotovitve Komisije niso pravilne. Zato ob upoštevanju preudarkov, navedenih v točkah od 173 do 175 zgoraj, ni mogoče ugotoviti, da je odločitev Komisije, da uporabi popravek v višini 5 %, v nasprotju z načelom sorazmernosti. Poleg tega je glede tega treba ugotoviti, da je sodišče Unije že odločilo, da je uporaba petodstotnega popravka, ker ni zanesljivega sistema identifikacije enot rabe ali poljin, sorazmerna (glej v tem smislu zgoraj v točki 48 navedeno sodbo z dne 24. februarja 2005, točka 100, ter zgoraj v točki 122 navedeni sodbi Grčija proti Komisiji z dne 17. marca 2005, točka 64, in Grčija proti Komisiji z dne 12. septembra 2007, točka 78).

177    Ugotoviti je treba tudi, da Helenska republika ne ponuja dokazov za ugotovitev, da Komisija ni smela sklepati na obstoj velike nevarnosti izgube za EKUJS. Zatrjuje le, da če finančni popravek ne bi bil razglašen za nesorazmeren, bi morala upoštevati le primer prefekture Larisa, ukrep „kmetijsko okolje“ in odhodke, ki so bili izvedeni po 3. oktobru 2004.

178    Kot je razvidno iz točk 160 in 161 zgoraj, na podlagi pomanjkljivosti pri kontrolah, ki so bile izvedene v prefekturi Larisa, ni mogoče izključiti, da se te pomanjkljivosti nanašajo na preostale prefekture. Poleg tega je iz dopisa Komisije z dne 3. oktobra 2006, na katerega napotuje točka 16.3.5 zbirnega poročila, razvidno, da se pomanjkljivosti, povezane z identifikacijo enot rabe ali poljin in z navzkrižnimi preverjanji z IAKS, ne nanašajo le na ukrep „kmetijsko okolje“, temveč tudi na ukrep „pogozdovanje kmetijskih zemljišč“. Poleg tega iz točk od 117 do 145 zgoraj izhaja, da Komisija z ugotovitvijo teh pomanjkljivosti ni napačno ugotovila dejanskega stanja. Nazadnje, kakor je bilo navedeno v točkah od 99 do 101 zgoraj, se za izračun obdobja 24 mesecev kot izhodišče ne upošteva dopis Komisije z dne 3. oktobra 2006, ki vsebuje oceno odhodkov, ampak dopis Komisije z dne 4. julija 2005, s katerim je Helenski republiki sporočila rezultate opravljenih preverjanj. Helenska republika zato ne more šteti, da se finančni popravek v višini 5 % lahko nanaša le na ugotovljene pomanjkljivosti v zvezi s prefekturo Larisa, edinim ukrepom „kmetijsko okolje“ in odhodki, ki so bili izvedeni po 3. oktobru 2004.

179    Torej je treba drugi del in ta tožbeni razlog zavrniti.

3.     Finančni popravek, ki je bil uporabljen na področju finančne revizije za finančno leto 2004

180    Helenska republika navaja en tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev zakona, smernic iz dokumenta št. VI/5330/97, napačno ugotovljeno dejansko stanje, neobstoj obrazložitve, kršitev načela sorazmernosti in prekoračitev pooblastila za odločanje po prostem preudarku.

181    Helenska republika v okviru tega tožbenega razloga v bistvu zatrjuje, da je bila zamuda pri izplačilih utemeljena in namenjena izključno zaščiti finančnih interesov Skupnosti. Iz tega sklepa, da je uporabljeni popravek očitno presegel domnevno škodo za EKUJS.

182    Člen 4(2) Uredbe Komisije (ES) št. 296/96 z dne 16. februarja 1996 o podatkih, ki jih morajo posredovati države članice, in o mesečnem knjiženju izdatkov, ki se financirajo iz Jamstvenega oddelka EKUJS (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 18, str. 453), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1577/2001 z dne 1. avgusta 2001 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 33, str. 235), določa:

„Predplačila za knjižene izdatke se zmanjšajo za izdatke, ki nastanejo po dogovorjenih rokih:

(a)       če izdatki, nastali po poteku roka, znašajo 4 % ali manj od izdatkov, nastalih pred potekom roka, se predplačilo ne zmanjša, ne glede na število mesecev zamude;

(b)       nad pragom 4 % se vsi izdatki, ki nastanejo z zamudo:

–        enega meseca, zmanjšajo za 10 %,

–        dveh mesecev, zmanjšajo za 25 %,

–        treh mesecev, zmanjšajo za 45 %,

–        štirih mesecev, zmanjšajo za 70 %,

–        petih mesecev ali več, zmanjšajo za 100 %.

Vendar pa lahko Komisija uporabi drugačno terminsko lestvico in/ali manjši delež zmanjšanja ali predplačila sploh ne zmanjša, če se za nekatere ukrepe pojavijo posebni pogoji poslovanja, ali če država članica predloži utemeljeno obrazložitev.

Zmanjšanja iz tega člena se izvede v skladu s pravili iz člena 14 Uredbe (ES) št. 2040/2000.“

183    V skladu s sodno prakso je člen 4(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 296/96 določba o odstopanju in ga je zato treba razlagati ozko (zgoraj v točki 122 navedena sodba Grčija proti Komisiji z dne 12. septembra 2007, točka 115).

184    Poleg tega morajo biti odhodki, ki se financirajo v breme EKUJS, izračunani ob predpostavki, da so spoštovani roki, ki jih določa veljavna kmetijska ureditev. Tako države članice, če izplačujejo pomoči po poteku roka, obremenijo EKUJS z nerednimi in zato neupravičenimi izplačili, kot je navedeno v četrti uvodni izjavi Uredbe št. 296/96 (glej v tem smislu zgoraj v točki 169 navedeno sodbo Italija proti Komisiji z dne 28. oktobra 1999, točka 126). Zato mora država članica urediti svoj nadzorni sistem ob upoštevanju roka za izplačila pomoči (glej v tem smislu zgoraj v točki 122 navedeno sodbo Grčija proti Komisiji z dne 12. septembra 2007, točka 116).

185    V skladu s točko 17.1.5 zbirnega poročila, ki vsebuje končno stališče Komisije, so bili finančni popravki uporabljeni zaradi zamude pri izplačilu za znesek 5.279.881,28 EUR.

186    Helenska republika mora dokazati, da so izpolnjeni pogoji iz člena 4(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 296/96, in sicer mora dokazati, da imajo nekateri ukrepi posebne pogoje poslovanja, ali podati utemeljene razloge. Helenska republika mora zlasti dokazati, da zamude niso presegle razumnih meja (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 18. septembra 2003 v zadevi Grčija proti Komisiji, C‑331/00, Recueil, str. I‑9085, točka 117, in zgoraj v točki 39 navedeno sodbo Grčija proti Komisiji z dne 11. junija 2009, točka 372).

187    Najprej je treba navesti, da Helenska republika ne ugovarja obstoju zamude pri izplačilu. Nasprotno, uporabljeni finančni popravek graja zato, ker je zamuda pri izplačilu nastala zaradi nujne poprave nekaterih napak v zahtevkih proizvajalcev, v nekaterih primerih z izvedbo dodatnih kontrol.

188    Kakor navaja Komisija, je najprej treba ugotoviti, da se Helenska republika ne sklicuje na noben „poseben pogoj poslovanja“ kot razlog za zamudo pri izplačilih.

189    V členu 4(2) Uredbe št. 296/96 je med posebnimi pogoji poslovanja naveden pogoj, da „država članica predloži utemeljeno obrazložitev“.

190    Vendar ne da bi bilo treba preučiti, ali je nujna poprava napak, ki so jih proizvajalci naredili v svojih zahtevkih, „utemeljena obrazložitev“ za zamudo pri izplačilih v smislu člena 4(2) Uredbe št. 296/96, je treba ugotoviti, da Helenska republika ne podaja dokaza, da so bile v zahtevkih proizvajalcev dejansko napake glede njihovih podatkov. V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je v zapisniku o dvostranskem sestanku, ki je potekal 12. januarja 2006, Komisija pozvala grške organe, naj „predložijo dokaz o resničnosti razlogov“ za zamudo. Čeprav je Helenska republika v dopisu z dne 2. maja 2006 potrdila svoje trditve, je treba ugotoviti, da tako ni predložila dokazov, ki bi lahko potrdili resničnost razlogov, iz katerih je nastala zamuda pri izplačilih.

191    Ob predpostavki, da so napake v zahtevkih proizvajalcev resnične, Helenska republika nikakor ni dokazala nujnosti, da se izvedejo dodatne kontrole, katerih trajanje bi upravičilo zamudo pri izplačilih (glej v tem smislu zgoraj v točki 39 navedeno sodbo z dne 11. junija 2009, točka 375). Glede tega je treba ugotoviti, da je namen štiriodstotnega praga iz člena 4(2) Uredbe št. 296/96 prav dati državam članicam možnost, da izvedejo dodatni nadzor, ne da bi število mesecev zamude vplivalo na izplačila, ki ne presegajo tega praga (zgoraj v točki 122 navedena sodba Grčija proti Komisiji z dne 12. septembra 2007, točka 116).

192    Zato je treba očitek Helenske republike, ki se nanaša na neobrazložitev izpodbijane odločbe, ker Komisija ni pojasnila, zakaj ni upoštevala razlogov, ki jih je navedla v utemeljitev zamude pri izplačilih, zavrniti.

193    Ugotoviti je namreč treba, da je po tem, ko je Komisija pozvala grške organe, naj predložijo dokaz o resničnosti razlogov, ki so jih navedli v utemeljitev zamude pri izplačilih, Opekepe z dopisom z dne 2. maja 2006 opozoril na razloge za zamudo pri izplačilih in je v obliki preglednice dokumentiral napake v zahtevkih proizvajalcev za finančni leti 2002 in 2003, vendar pa ni predložil nobenega dokaza o teh napakah na podlagi tehtnih dejstev. Komisija je v dopisu z dne 20. avgusta 2007 navedla, da trditvam grških organov ne more pritrditi, ker „ni bilo nobenega posebnega pogoja poslovanja in [Helenska republika] ni navedla nobenega tehtnega razloga“ in ker so bile upravne težave odpravljene s štiriodstotno rezervo iz člena 4(2) Uredbe št. 296/96.

194    Zato Helenska republika v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 60 zgoraj, ne more s sklicevanjem na kršitev obveznosti obrazložitve trditi, da ni bila zadostno obveščena o razlogih Komisije, iz katerih ta ni upoštevala dokazov, navedenih v dopisu z dne 2. maja 2006 v podporo razlogom, ki so bili navedeni kot vzrok za zamude pri izplačilih. Poleg tega je treba opozoriti, da je tožeča stranka svoje pravice lahko uveljavljala, ker v tožbi oporeka prav pojmu „upravne težave“, ki ga je Komisija navedla pri opredelitvi razlogov za zamudo pri izplačilih.

195    Glede očitka Helenske republike, da uporabljeni popravek očitno presega škodo, ki naj bi nastala EKUJS, je treba spomniti, da ni sporno, da so bila izplačila izvedena z zamudo.

196    Čeprav mora Komisija v skladu z ustaljeno sodno prakso dokazati kršitev pravil Skupnosti, mora država članica, potem ko je ta kršitev ugotovljena, dokazati, da je Komisija storila napako glede finančnih posledic kršitve (sodba Sodišča z dne 7. oktobra 2004 v zadevi Španija proti Komisiji, C‑153/01, ZOdl., str. I‑9009, točka 67).

197    V obravnavanem primeru Helenska republika le upravičuje zamudo pri izplačilih, ne izpodbija pa finančnih posledic, ki jih je ugotovila Komisija, zlasti glede na določbe člena 4(2) Uredbe št. 296/96, navedene v točki 182 zgoraj. Zato ne more trditi, da je finančni popravek nesorazmeren.

198    Na koncu je treba navesti, da je Helenska republika v vlogah in na obravnavi zatrjevala, da bi ji Komisija morala povrniti znesek 20.006,27 EUR, kar ustreza razliki med že izvedenimi odbitki v okviru predujmov, ki so ocenjeni na 5.299.887,55 EUR, in celotnim zneskom popravka, ki ga je uporabila Komisija, v višini 5.279.881,28 EUR. Zato je treba ugotoviti, da se z izpodbijano odločbo ta razlika upošteva, saj je vpisana v stolpec „Finančni učinki“ v preglednici, priloženi izpodbijani odločbi.

199    Zato je treba ta tožbeni razlog in tožbo v celoti zavrniti.

 Stroški

200    V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker Helenska republika ni uspela, se ji v skladu s predlogi Komisije naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat)

razsodilo:

1.      Tožba se zavrne.

2.      Helenski republiki se naloži plačilo stroškov.

Truchot Martins Ribeiro Kanninen

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 5. julija 2012.

Podpisi

* Jezik postopka: grščina.