Language of document : ECLI:EU:T:2022:268

SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (tretji senat)

z dne 4. maja 2022(*)

„Državne pomoči – Pomoči, ki jih je dodelila Grčija – Sklep, s katerim so bile pomoči razglašene za nezdružljive z notranjim trgom – Pojem državne pomoči – Prednost – Načelo zasebnega udeleženca – Poroštvena premija – Podjetje v težavah – Seznanjenost grških organov – Obvestilo Komisije za državno pomoč v obliki poroštev – Očitna napaka pri presoji“

V zadevi T‑423/14 RENV,

Larko Geniki Metalleftiki kai Metallourgiki AE s sedežem v Atenah (Grčija), ki jo zastopajo I. Drillerakis, E. Rantos in N. Korogiannakis, odvetniki,

tožeča stranka,

proti

Evropski komisiji, ki jo zastopa A. Bouchagiar, agent,

tožena stranka,

zaradi predloga na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev delne ničnosti Sklepa Komisije 2014/539/EU z dne 27. marca 2014 o državni pomoči SA.34572 (13/C) (ex 13/NN), ki jo je Grčija odobrila družbi Larco General Mining & Metallurgical Company S.A. (UL 2014, L 254, str. 24),

SPLOŠNO SODIŠČE (tretji senat),

v sestavi G. De Baere, predsednik, V. Kreuschitz (poročevalec) in K. Kecsmár, sodnika,

sodni tajnik: E. Coulon,

izreka naslednjo

Sodbo

 Dejansko stanje

1        Družba Larko Geniki Metalleftiki kai Metallourgiki AE (v nadaljevanju: tožeča stranka ali Larko) je podjetje, specializirano za izkopavanje in predelavo laterita, izkopavanje lignita ter proizvodnjo feroniklja in stranskih proizvodov.

2        Tožeča stranka je bila ustanovljena leta 1989 kot nova pravna oseba po likvidaciji družbe Hellenic Mining and Metallurgical SA. V času dejanskega stanja iz spora o glavni stvari je imela tri delničarje: grško državo, ki je imela prek zasebne finančne institucije Hellenic Republic Asset Development Fund v lasti 55,2 % delnic, banko National Bank of Greece SA (v nadaljevanju: ETE), ki je imela v lasti 33,4 % delnic, in družbo Public Power Corporation (glavni proizvajalec električne energije v Grčiji, katerega večinski delničar je država), ki je imela v lasti 11,4 % delnic.

3        Marca 2012 je sklad Hellenic Republic Asset Development Fund Evropsko komisijo obvestil o načrtu privatizacije družbe Larko.

4        Komisija je aprila 2012 v skladu s pravili o državnih pomočeh po uradni dolžnosti začela predhodni pregled navedene privatizacije.

5        Pregled je bila opravljen glede teh šestih ukrepov:

–        prvi se je na eni strani nanašal na dogovor o poravnavi dolga iz leta 1998 med družbo Larko in njenimi glavnimi upniki, v skladu s katerim je bilo treba za dolgove te družbe do njenih upnikov plačevati obresti po stopnji 6 % na leto, in na drugi na to, da grška država ni izterjala tega dolga (v nadaljevanju: ukrep št. 1);

–        drugi se je nanašal na poroštvo, ki ga je grška država leta 2008 dala za posojilo banke ATE Bank družbi Larko v višini 30 milijonov EUR (v nadaljevanju: ukrep št. 2 ali poroštvo iz leta 2008); to poroštvo je pokrivalo 100 % posojila do treh let s poroštveno premijo 1 % na leto;

–        tretji se je nanašal na dokapitalizacijo v višini 134 milijonov EUR, ki jo je leta 2009 predlagal upravni odbor družbe Larko in so jo potrdili njeni trije delničarji ter pri kateri je grška država sodelovala v celoti, banka ETE pa deloma (v nadaljevanju: ukrep št. 3);

–        četrti se je nanašal na poroštvo z neomejeno veljavnostjo in z določeno poroštveno premijo v višini 2 % na leto, ki ga je država leta 2010 dala za kritje celotne bančne garancije, ki bi jo banka ETE dala družbi Larko za znesek približno 10,8 milijona EUR (v nadaljevanju: ukrep št. 4); zadevna bančna garancija je zagotavljala, da Areios Pagos (kasacijsko sodišče, Grčija) odloži izvršitev sodbe, s katero je Efeteio Athinon (višje sodišče v Atenah, Grčija) priznalo obstoj dolga družbe Larko do upnika v višini 10,8 milijona EUR;

–        peti se je nanašal na bančne garancije, ki so po grški sodni odločbi nadomestile obvezno 25‑odstotno predplačilo davčne globe (v nadaljevanju: ukrep št. 5);

–        šesti se je nanašal na poroštvi, ki ju je država leta 2011 odobrila za posojili v višini 30 milijonov EUR in 20 milijonov EUR, ki ju je dala banka ATE Bank ter sta pokrivali 100 % teh posojil in sta imeli določeno poroštveno premijo v višini 1 % na leto (v nadaljevanju: ukrep št. 6).

6        Komisija je med tem pregledom od grških organov zahtevala dodatne informacije, ki so ji jih navedeni organi posredovali v letih 2012 in 2013. Prišlo je tudi do srečanj služb Komisije in predstavnikov grških organov.

7        Komisija je s sklepom z dne 6. marca 2013 (UL 2013, C 136, str. 27; v nadaljevanju: sklep o začetku postopka) sprožila formalni postopek preiskave na podlagi člena 108(2) PDEU v zvezi z državno pomočjo SA.34572 (13/C) (ex 13/NN).

8        V postopku iz člena 108(2) PDEU je Komisija grške organe in zainteresirane tretje osebe pozvala, naj predložijo svoje pripombe v zvezi z ukrepi pomoči, navedenimi zgoraj v točki 5. Komisija je pripombe grških organov prejela 30. aprila 2013 in ni prejela nobenih pripomb zainteresiranih tretjih oseb.

9        Komisija je 27. marca 2014 sprejela Sklep 2014/539/EU o državni pomoči SA.34572 (13/C) (ex 13/NN), ki jo je Grčija odobrila družbi Larco General Mining & Metallurgical Company S.A. (UL 2014, L 254, str. 24; v nadaljevanju: izpodbijani sklep).

10      V izpodbijanem sklepu je Komisija uvodoma ugotovila, da je bila družba Larko v obdobju sprejetja zadevnih šestih ukrepov podjetje v težavah v smislu točk od 9 do 11 Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL 2004, C 244, str. 2; v nadaljevanju: Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje).

11      V zvezi s presojo ukrepov, navedenih zgoraj v točki 5, je Komisija najprej štela, da ukrepi št. od 2 do 4 in 6 pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, dalje, da so bili ti ukrepi sprejeti v nasprotju z obveznostma priglasitve in prepovedjo izvajanja, določenima v členu 108(3) PDEU, in nazadnje, da navedeni ukrepi pomenijo pomoči, ki niso združljive z notranjim trgom in za katere velja obveznost vračila v smislu člena 14(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [108 PDEU] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 339).

12      Komisija je tudi štela, da druga ukrepa, ukrepa št. 1 in 5, ki sta se nanašala na neizterjavo dolga do ministrstva za finance in na državni poroštvi iz leta 2011 (glej točko 5 zgoraj), ne pomenita državne pomoči.

13      V izreku izpodbijanega sklepa je navedeno:

Člen 1

Neizterjava dolga do ministrstva za finance in bančne garancije namesto predplačila dodatnega davka leta 2010, kar je Grčija izvedla v korist družbe [Larko], ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 107(1) [PDEU].

Člen 2

Državna pomoč, ki znaša 135.820.824,35 EUR v obliki državnih poroštev v korist družbe [Larko] leta 2008, 2010 in 2011, ter državna udeležba v dokapitalizaciji družbe leta 2009, ki jo je Grčija nezakonito dodelila ter s tem kršila člen 108(3) [PDEU], nista združljivi z notranjim trgom.

Člen 3

1.      Upravičenec Grčiji povrne nezdružljivo pomoč iz člena 2.

2.      Zneskom, ki jih je treba vrniti, se prištejejo obresti od izplačila pomoči upravičencem do njihovega dejanskega vračila.

3.      Obresti se izračunajo na podlagi obrestnoobrestnega računa, v skladu s poglavjem V Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004[…], kakor je bila spremenjena.

4.      Kar zadeva ukrep št. 3, mora Grčija sporočiti točen(ne) datum(e), kdaj je prispevala k dokapitalizaciji leta 2009.

5.      Grčija prekliče vsa neizvedena izplačila pomoči, navedena v členu 2, z začetkom veljavnosti na datum sprejetja tega sklepa.

Člen 4

1.      Vračilo pomoči iz člena 2 se izvede takoj in učinkovito.

2.      Grčija zagotovi, da se ta sklep izvede v štirih mesecih po uradnem obvestilu o tem sklepu.

Člen 5

1.      Grčija v dveh mesecih po tem, ko je obveščena o tem sklepu, predloži naslednje informacije:

(a)      skupni znesek (glavnica in obresti), ki ga je treba izterjati od upravičenca;

(b)      natančen opis ukrepov, ki so že sprejeti in načrtovani za uskladitev s tem sklepom;

(c)      dokumente, ki dokazujejo, da je bilo od upravičenca zahtevano vračilo pomoči.

2.      Grčija obvešča Komisijo o napredku glede nacionalnih ukrepov, sprejetih za izvajanje tega sklepa, dokler se vračanje pomoči iz člena 2 ne konča. Na zahtevo Komisije takoj predloži vse informacije o že sprejetih in načrtovanih ukrepih za uskladitev s tem sklepom. Prav tako predloži podrobne informacije o zneskih pomoči in obrestih za vračilo pomoči, ki jih je upravičenec že vrnil.

Člen 6

Ta sklep je naslovljen na Helensko republiko.“

14      Priloga k izpodbijanemu sklepu vsebuje „podatke o izplačanih zneskih pomoči, ki jih je treba vrniti in ki so že bili vrnjeni“ in je navedena spodaj:

Identiteta upravičenca – ukrep

Skupni znesek prejete pomoči

Skupni znesek pomoči, ki jo je treba vrniti (glavnica)

Skupni znesek pomoči, ki je bila že vrnjena




Glavnica

Obresti za vračilo

Lar[k]o – ukrep št. 2

30.000.000

30.000.000

0

0

Lar[k]o – ukrep št. 3

44.999.999,40

44.999.999,40

0

0

Lar[k]o – ukrep št. 4

10.820.824,95

10.820.824,95

0

0

Lar[k]o – ukrep št. 6

50.000.000

50.000.000

0

0

 Postopek in predlogi strank

15      Tožeča stranka je 6. junija 2014 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.

16      Družba Elliniki Metalleftiki kai Metallourgiki Larymnis Larko AE je 9. oktobra 2014 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila predlog za intervencijo v tej zadevi v podporo predlogom tožeče stranke. Predlog za intervencijo je bil zavrnjen s sklepom z dne 11. junija 2015, Larko/Komisija (T‑423/14, neobjavljen, EU:T:2015:439). S sklepom z dne 6. oktobra 2015, Metalleftiki kai Metallourgiki Etairia Larymnis Larko/Komisija (C‑385/15 P(I), neobjavljen, EU:C:2015:681), je bila zavrnjena tudi pritožba zoper ta sklep.

17      S sklepom predsednika devetega senata Splošnega sodišča z dne 3. septembra 2015 je bil postopek prekinjen do izdaje odločbe Sodišča, s katero je bil zaključen postopek v zadevi C‑385/15 P(I). Postopek se je nadaljeval 16. oktobra 2015.

18      Sodnik poročevalec je bil po spremembi sestave senatov Splošnega sodišča na podlagi člena 27(5) Poslovnika Splošnega sodišča razporejen v šesti senat, zato je bila obravnavana zadeva dodeljena temu senatu.

19      Splošno sodišče (šesti senat) je na predlog sodnika poročevalca odločilo, da začne ustni del postopka, ter v okviru ukrepov procesnega vodstva iz člena 89 Poslovnika strankama postavilo pisna vprašanja in ju pozvalo, naj nanje odgovorita pisno. Stranki sta odgovora vložili v sodnem tajništvu Splošnega sodišča v za to določenem roku.

20      Stranki sta podali ustne navedbe in odgovore na vprašanja Splošnega sodišča na obravnavi 26. januarja 2017.

21      Splošno sodišče je s sodbo z dne 1. februarja 2018, Larko/Komisija (T‑423/14, EU:T:2018:57), tožbo v celoti zavrnilo.

22      Tožeča stranka je 4. aprila 2018 v sodnem tajništvu Sodišča vložila pritožbo zoper sodbo z dne 1. februarja 2018, Larko/Komisija (T‑423/14, EU:T:2018:57).

23      Sodišče je s sodbo z dne 26. marca 2020, Larko/Komisija (C‑244/18 P, EU:C:2020:238), razveljavilo sodbo z dne 1. februarja 2018, Larko/Komisija (T‑423/14, EU:T:2018:57), v delu, v katerem je Splošno sodišče zavrnilo prvi del prvega tožbenega razloga v delu, v katerem se je nanašal na ukrep št. 2, pritožbo v preostalem zavrnilo, zadevo vrnilo v razsojanje Splošnemu sodišču in pridržalo odločitev o stroških.

24      Sodišče je v zvezi s prvim delom prvega pritožbenega razloga ugotovilo, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo (sodba z dne 26. marca 2020, Larko/Komisija, C‑244/18 P, EU:C:2020:238, točke od 61 do 71).

25      Natančneje, iz točke 70 sodbe z dne 26. marca 2020, Larko/Komisija (C‑244/18 P, EU:C:2020:238), po eni strani izhaja, da je namen tega, da se prejemniku odredi vračilo zadevne pomoči, odpraviti izkrivljanje konkurence, ki je bilo povzročeno z določeno konkurenčno prednostjo, in tako vzpostaviti položaj, kakršen je bil pred izplačilom te pomoči, zato Komisija ne more domnevati, da je bilo podjetje deležno koristi v obliki državne pomoči le na podlagi negativne domneve, ki temelji na pomanjkanju informacij, ki bi omogočale nasproten sklep, zaradi pomanjkanja drugih elementov, ki bi pozitivno dokazovali obstoj take koristi (sodba z dne 17. septembra 2009, Komisija/MTU Friedrichshafen, C‑520/07 P, EU:C:2009:557, točki 57 in 58). Po mnenju Sodišča pa je Splošno sodišče s tem, da je domnevalo – čeprav je v bistvu ugotovilo, da ni nobenega elementa, ki bi se nanašal na položaj pred dodelitvijo ukrepa št. 2 ali iz obdobja njegove dodelitve, ki bi dokazoval, da so bili grški organi ob dodelitvi tega ukrepa seznanjeni s težavami družbe Larko – da bi moral biti zasebni udeleženec, ki bi se znašel v položaju grških organov, v tistem trenutku seznanjen s temi težavami, kršilo sodno prakso, navedeno zgoraj, in se ni postavilo v okvir sprejetja navedenega ukrepa (sodba z dne 26. marca 2020, Larko/Komisija, C‑244/18 P, EU:C:2020:238, točka 71). Poleg tega je Sodišče pojasnilo, da mora Splošno sodišče preveriti, ali upravni spis vsebuje elemente določene zanesljivosti in doslednosti, ki zagotavljajo zadostno podlago za sklepanje, prvič, da so grški organi ob dodelitvi ukrepa št. 2 vedeli ali bi morali vedeti za domnevne težave družbe Larko, in drugič, da ta točka med upravnim postopkom ni bila sporna med Komisijo in grškimi organi (sodba z dne 26. marca 2020, Larko/Komisija, C‑244/18 P, EU:C:2020:238, točka 123).

26      Po drugi strani je Sodišče menilo, da ni treba preučiti trditve tožeče stranke, navedene v točkah 50 in 51 sodbe z dne 26. marca 2020, Larko/Komisija (C‑244/18 P, EU:C:2020:238), v zvezi z vprašanjem, ali je letna poroštvena premija v višini 1 % v skladu z ravnanjem zasebnega udeleženca (sodba z dne 26. marca 2020, Larko/Komisija, C‑244/18 P, EU:C:2020:238, točka 72).

27      Po razglasitvi sodbe z dne 26. marca 2020, Larko/Komisija (C‑244/18 P, EU:C:2020:238), je bila zadeva, ki ima zdaj številko T‑423/14 RENV, dodeljena tretjemu senatu Splošnega sodišča, v katerega je bil razporejen sodnik poročevalec.

28      V skladu s členom 217 Poslovnika sta stranki za rešitev spora v za to določenih rokih predložili stališči in dodatni stališči glede sklepov, ki jih je treba izpeljati iz sodbe z dne 26. marca 2020, Larko/Komisija (C‑244/18 P, EU:C:2020:238).

29      Splošno sodišče (tretji senat) je na predlog sodnika poročevalca v okviru ukrepov procesnega vodstva iz člena 89 Poslovnika strankam postavilo pisna vprašanja in ju pozvalo, naj nanje odgovorita pisno. Stranki sta odgovora v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložili v za to določenem roku.

30      S sklepom predsednika Splošnega sodišča z dne 22. novembra 2021 je bila zadeva T‑423/14 RENV v skladu s členom 27(1) Poslovnika dodeljena novemu sodniku poročevalcu, ki zaseda v tretjem senatu.

31      Tožeča stranka v stališčih glede sklepov, ki jih je treba izpeljati iz sodbe z dne 26. marca 2020, Larko/Komisija (C‑244/18 P, EU:C:2020:238), Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        tožbi na podlagi prvega dela prvega tožbenega razloga ugodi;

–        člen 2 izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je ukrep št. 2 opredeljen kot državna pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom, razglasi za ničen;

–        člen 3 izpodbijanega sklepa v delu, v katerem nalaga vračilo zneska domnevne pomoči, povezane z navedenim ukrepom, skupaj z obrestmi, v višini 30 milijonov EUR, razglasi za ničen;

–        odredi vračilo vseh zneskov, ki so bili v zvezi s tem od nje eventualno neposredno ali posredno izterjani na podlagi izpodbijanega sklepa, skupaj z obrestmi;

–        Komisiji naloži plačilo stroškov postopka pred Splošnim sodiščem in Sodiščem.

32      Komisija v stališčih glede sklepov, ki jih je treba izpeljati iz sodbe z dne 26. marca 2020, Larko/Komisija (C‑244/18 P, EU:C:2020:238), Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        prvi del prvega tožbenega razloga in zato tožbo zavrne;

–        tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

 Pravo

 Obseg spora

33      Člen 61, prvi in drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije določa, da če je pritožba utemeljena in je zadeva vrnjena v razsojanje Splošnemu sodišču, je to sodišče glede pravnih vprašanj vezano na odločitev Sodišča. Tako se postopek pred Splošnim sodiščem po tem, ko je Sodišče razveljavilo zadevo in mu jo vrnilo v razsojanje, na podlagi člena 215 Poslovnika začne s sodbo Sodišča, Splošno sodišče pa mora odločiti o vseh razlogih za razglasitev ničnosti, ki jih je navedla tožeča stranka, razen o delih izreka, ki jih Sodišče ni razveljavilo, ter premislekih, ki so nujna podlaga navedenih delov, saj so ti postali pravnomočni (glej v tem smislu sodbo z dne 3. julija 2018, Keramag Keramische Werke in drugi/Komisija, T‑379/10 RENV in T‑381/10 RENV, neobjavljena, EU:T:2018:400, točka 26 in navedena sodna praksa).

34      Glede obsega tega spora je treba opozoriti, da se ta nanaša le na prvi del prvega tožbenega razloga, saj so bili drugi tožbeni razlogi tožeče stranke dokončno zavrnjeni s sodbo z dne 1. februarja 2018, Larko/Komisija (T‑423/14, EU:T:2018:57), v delu, v katerem je bila navedena sodba potrjena s sodbo z dne 26. marca 2020, Larko/Komisija (C‑244/18 P, EU:C:2020:238) (glej točko 23 zgoraj).

35      Z navedenim prvim delom se izpodbija utemeljenost razlogov, navedenih v točkah 73, 74 in 77 obrazložitve izpodbijanega sklepa, v katerih je navedeno:

„(73)            Komisija se ne strinja s trditvijo grških organov, da so pogoji iz [točke] 3.2 Obvestila [Komisije o uporabi členov 107 in 108 PDEU za državno pomoč v obliki poroštev] izpolnjeni. Komisija je ugotovila, da je bila družba Lar[k]o leta 2008 podjetje v težavah. Poleg tega letne poroštvene premije v višini 1 % ni mogoče obravnavati, kot da odraža tveganje nevračila posojil, zavarovanih s poroštvom, glede na velike finančne težave družbe Lar[k]o in zlasti glede na njeno visoko razmerje med dolgovi in lastniškim kapitalom.

(74)            Komisija meni, da razumni upnik v tržnem gospodarstvu družbi Lar[k]o v takih okoliščinah ne bi dal poroštva. Ker je bil ukrep sprejet selektivno za družbo Lar[k]o, Komisija meni, da je bila z državnim poroštvom 2008 prejemniku dana selektivna prednost.

[…]

(77)            Torej se ugotovi, da ukrep št. 2 pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) [PDEU] […]“

36      Razlogi, navedeni v točki 73 obrazložitve izpodbijanega sklepa, zajemajo v bistvu dva sklopa, in sicer, prvič, ugotovitev Komisije, da je bila družba Larko leta 2008 „podjetje v težavah“ v smislu točke 3.2(a) Obvestila Komisije o uporabi členov [107 in 108 PDEU] za državno pomoč v obliki poroštev (UL 2008, C 155, str. 10; v nadaljevanju: Obvestilo o poroštvih) v povezavi z opredelitvijo iz točk od 9 do 11 Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje (v nadaljevanju: prvi sklop razlogov), in drugič, preudarek, da „letne poroštvene premije v višini 1 % ni mogoče obravnavati, kot da odraža tveganje nevračila posojil, zavarovanih s poroštvom, glede na velike finančne težave družbe Lar[k]o in glede na njeno visoko razmerje med dolgovi in lastniškim kapitalom“ v smislu točke 3.2(d) Obvestila o poroštvih (v nadaljevanju: drugi sklop razlogov). Poleg tega je iz strukture navedene točke 73 obrazložitve razvidno, da sta po mnenju Komisije ta sklopa razlogov načeloma alternativni utemeljitvi, ki se nanašata na točko 3.2(a) oziroma točko 3.2(d) navedenega obvestila, da bi se ugotovilo, da grški organi niso dokazali, da je ukrep št. 2 v skladu s tržnimi pogoji, in da zato ta ukrep pomeni prednost v smislu člena 107(1) PDEU.

37      Sodišče se je v sodbi z dne 26. marca 2020, Larko/Komisija (C‑244/18 P, EU:C:2020:238, točke od 53 do 71 in od 121 do 123), izreklo o presoji Splošnega sodišča glede prvega sklopa razlogov, pri čemer je izrecno opustilo presojo očitkov družbe Larko v zvezi z analizo Splošnega sodišča glede drugega sklopa (sodba z dne 26. marca 2020, Larko/Komisija, C‑244/18 P, EU:C:2020:238, točka 72). Poleg tega je Sodišče v okviru predložitvene odločbe presodilo, da mora Splošno sodišče preveriti, ali upravni spis vsebuje elemente določene zanesljivosti in doslednosti, ki zagotavljajo zadostno podlago za sklepanje, prvič, da so grški organi ob dodelitvi ukrepa št. 2 vedeli ali bi morali vedeti za domnevne težave družbe Larko, in drugič, da ta točka med upravnim postopkom ni bila sporna med Komisijo in grškimi organi (sodba z dne 26. marca 2020, Larko/Komisija, C‑244/18 P, EU:C:2020:238, točka 123).

38      Glede na alternativnost razlogov, navedenih v točki 73 obrazložitve izpodbijanega sklepa, Splošno sodišče meni, da je treba najprej presoditi utemeljenost trditev v zvezi z drugim sklopom razlogov, povezanim z uporabo točke 3.2(d) Obvestila o poroštvih, pri čemer je treba upoštevati zahtevo, da se preveri, ali so grški organi – najkasneje ob dodelitvi ukrepa št. 2 – vedeli ali bi morali vedeti za domnevne finančne težave družbe Larko, nato pa vprašanje, ali je bil ta vidik v upravnem postopku sporen med Komisijo in navedenimi organi.

 Utemeljenost trditev, navedenih v prvem delu prvega tožbenega razloga, ki se nanaša na drugi sklop razlogov iz točke 73 obrazložitve izpodbijanega sklepa, seznanjenost grških organov z domnevnimi finančnimi težavami družbe Larko in spornost tega vidika v upravnem postopku

39      V zvezi z utemeljenostjo drugega sklopa razlogov glede na merilo iz točke 3.2(d) Obvestila o poroštvih tožeča stranka v bistvu trdi le, prvič, da je letna poroštvena premija v višini 1 % odražala dobro likvidnost družbe Larko ob dodelitvi ukrepa št. 2, pri čemer se je upoštevala donosnost družbe v preteklih treh letih, drugič, da je družba Larko v istem letu 2008 dobila posojilo banke ATE Bank brez poroštva, in tretjič, da se je navedena premija ujemala s premijami, ki jih je grška država prejemala za poroštva za posojila, dana drugim družbam, ki so bila v položaju, podobnem položaju družbe Larko.

40      Tožeča stranka v svojem stališču glede sklepov, ki jih je treba izpeljati iz sodbe z dne 26. marca 2020, Larko/Komisija (C‑244/18 P, EU:C:2020:238), izpodbija razlogovanje iz točk od 91 do 98 sodbe z dne 1. februarja 2018, Larko/Komisija (T‑423/14, EU:T:2018:57), in trdi, da na podlagi nobenega elementa ni mogoče ugotoviti, da bi se moral zasebni udeleženec, ki bi se znašel v položaju grških organov, pred dodelitvijo ukrepa št. 2 zavedati, da ima družba Larko domnevne gospodarske in finančne težave. Tožeča stranka pojasnjuje, da je Komisija merila iz točke 3.2(d) Obvestila o poroštvih nadomestila z nejasnim sklicevanjem na finančne težave družbe Larko. Poleg tega naj Komisija ne bi izpolnila obveznosti, da sama preuči višino premije, in naj bi na družbo Larko in grško državo preložila breme dokazovanja ustreznosti te višine. Po mnenju tožeče stranke Komisija ni niti ugotovila referenčne poroštvene premije, ki jo je mogoče najti na finančnih trgih, niti tržne cene podobnega posojila brez poroštva niti ni posojilojemalca uvrstila v določeno kategorijo tveganja. Nazadnje, ugotovitev iz točke 74 obrazložitve izpodbijanega sklepa naj ne bi bila utemeljena in naj ne bi bila obrazložena.

41      Komisija prereka trditve tožeče stranke in v bistvu meni, da je treba prvi del prvega tožbenega razloga zavrniti, zlasti zaradi drugega sklopa razlogov iz točke 73 obrazložitve izpodbijanega sklepa (glej točko 36 zgoraj).

42      V obravnavani zadevi je treba utemeljitev Komisije sprejeti.

43      Na prvem mestu, omemba „velikih finančnih težav družbe Lar[k]o“ v okviru drugega sklopa razlogov iz točke 73 obrazložitve izpodbijanega sklepa se ne sme zamenjevati z omembo v okviru prvega sklopa razlogov iz iste točke obrazložitve, da je imela družba Larko leta 2008 status „podjetja v težavah“, to je status, ki ustreza opredelitvi iz točk od 9 do 11 Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje in na katerega se sklicuje Obvestilo o poroštvih le v točki 3.2(a) (glej točko 36 zgoraj). Poleg tega, kot je razvidno iz točke 104 sodbe z dne 1. februarja 2018, Larko/Komisija (T‑423/14, EU:T:2018:57), ki je Sodišče ni grajalo, so pogoji, navedeni v točki 3.2 navedenega obvestila, kumulativni v smislu tega, da izpolnjevanje vseh teh pogojev „izključuje obstoj državne pomoči“. Iz tega izhaja, da če eden od teh pogojev ni izpolnjen – kot v obravnavani zadevi pogoj iz točke 3.2(d) Obvestila o poroštvih, v skladu s katerim je treba za poroštvo plačati tržno oblikovano ceno – ta okoliščina zadostuje, da lahko Komisija na podlagi tega obvestila šteje, da zadevna država članica ni zadostno dokazala, da je mogoče izključiti obstoj državne pomoči.

44      Na drugem mestu, Sodišče se v sodbi z dne 26. marca 2020, Larko/Komisija (C‑244/18 P, EU:C:2020:238), ni izreklo niti o utemeljenosti drugega sklopa razlogov iz točke 73 obrazložitve izpodbijanega sklepa niti o utemeljenosti presoje, ki jo je Splošno sodišče opravilo v zvezi s tem v točkah od 93 do 98 sodbe z dne 1. februarja 2018, Larko/Komisija (T‑423/14, EU:T:2018:57), čeprav je tožeča stranka to v pritožbi izrecno izpodbijala (sodba z dne 26. marca 2020, Larko/Komisija, C‑244/18 P, EU:C:2020:238, točke 50, 51 in 72). Sodišče je zgolj grajalo to, da je Splošno sodišče napačno uporabilo načelo zasebnega udeleženca, ker je na podlagi negativne domneve, zaradi česar ni upoštevalo sodne prakse o porazdelitvi dokaznega bremena v zvezi z uporabo navedenega načela, predpostavljalo, da bi morali biti grški organi ob dodelitvi ukrepa št. 2 v letu 2008 seznanjeni s tem, da je bila družba Larko leta 2008 „podjetje v težavah“ v smislu točke 3.2(a) Obvestila o poroštvih v povezavi z opredelitvijo iz točk od 9 do 11 Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje (sodba z dne 26. marca 2020, Larko/Komisija, C‑244/18 P, EU:C:2020:238, točke od 53 do 70). Zato je Sodišče zahtevalo, da Splošno sodišče preveri obstoj elementov, ki po potrebi dokazujejo, da so ti organi vedeli ali bi morali vedeti za „težave družbe Larko“ v položaju pred dodelitvijo ukrepa št. 2 ali iz obdobja njegove dodelitve (sodba z dne 26. marca 2020, Larko/Komisija, C‑244/18 P, EU:C:2020:238, točki 71 in 123).

45      Na tretjem mestu, Komisija je v drugem sklopu razlogov iz točke 73 obrazložitve izpodbijanega sklepa vzpostavila povezavo med „velikimi finančnimi težavami“ družbe Larko na eni strani in njenim „visokim razmerjem med dolgovi in lastniškim kapitalom“, ki vpliva na njeno „tveganje nevračila posojil, zavarovanih s poroštvom“, na drugi strani. Drugi in tretji stolpec preglednice v točki 56 obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč potrjujeta, da je bilo leta 2007 to razmerje 1,3, saj je skupni dolg znašal 141,2 milijona EUR, lastniški kapital pa 104 milijona EUR, ter da je bilo leta 2008 to razmerje minus 575 s skupnim dolgom 230,1 milijona EUR in lastniškim kapitalom minus 0,4 milijona EUR. Tako se je v skladu s to preglednico lastniški kapital družbe Larko med letoma 2007 in 2008 znižal s 104 na minus 0,4 milijona EUR, medtem ko se je njen skupni dolg povečal z 141,2 na 230,1 milijona EUR.

46      Na četrtem mestu, Splošno sodišče meni, da te ugotovitve v povezavi z upoštevnimi dokazi iz spisa zadostujejo za ugotovitev, da je bila družba Larko najpozneje ob dodelitvi ukrepa št. 2 v velikih finančnih težavah in da so se grški organi tega zavedali, česar med upravnim postopkom niso izpodbijali. To presojo dokazujejo spodaj navedeni elementi iz spisa.

47      Prvič, Komisija je v točkah od 36 do 38 sklepa o začetku postopka grške organe izrecno opozorila na morebitno neskladnost poroštvene premije v višini 1 % s tržnimi pogoji, katere namen je bil poplačati ukrep št. 2, glede na točko 3.2 Obvestila o poroštvih in na dejstvo, da poroštvo iz leta 2008 zajema več kot 80 % neodplačnega posojila, zavarovanega s poroštvom, in sicer 100 % tega posojila, tako da obstoja pomoči ni bilo mogoče izključiti (glej točko 3.2(c) navedenega obvestila). Komisija je v točki 37 sklepa o začetku postopka pojasnila, da nima na voljo nobene informacije o ustrezni referenčni vrednosti za podobne poroštvene premije na finančnem trgu ter, kot je Splošno sodišče že navedlo v točki 97 sodbe z dne 1. februarja 2018, Larko/Komisija (T‑423/14, EU:T:2018:57), ocenila, da na prvi pogled premija v višini 1 % ne odraža tveganja, da družba Larko ne bo vrnila posojila, zavarovanega s poroštvom, glede na znatne finančne težave družbe Larko in zlasti na visoko razmerje dolgov in lastniškega kapitala ter na negativni lastniški kapital.

48      Drugič, zdi se, da je Komisija grške organe izrecno pozvala, naj ji predložijo vse ustrezne informacije, da bi lahko presodila – zlasti glede na merila iz točke 3.2(d) Obvestila o poroštvih – ustreznost premije v višini 1 % za poplačilo posojila, ki je stoodstotno zavarovano s poroštvom iz leta 2008, glede na „ustrezno tržno ceno“ in glede na sklicevanje na morebitno tveganje neplačila družbe Larko, razvrščeno v skladu z „bonitetno oceno tveganja“, na primer s „primerjavo s cenami, ki so jih plačala podjetja na trgu, uvrščena v podoben razred tveganja“ (glej točko 3.2(d), četrti pododstavek, navedenega obvestila). Tako je Komisija v prvem odstavku izreka sklepa o začetku postopka grško državo pozvala, naj ji „v roku enega meseca predloži vse informacije, ki bi lahko bile v pomoč pri presoji pomoči/ukrepa [torej vključno z ukrepom št. 2]“.

49      Tretjič, grški organi pa so v zvezi s tem v pripombah na sklep o začetku postopka očitno nezadostno in poleg tega nepopolno navedli le, da je imela družba Larko leta 2008 „dobro bonitetno oceno“ (good credit rating), ki je temeljila na njeni dobičkonosnosti v preteklih treh letih, in da je poroštvena premija v višini 1 % ustrezala tržnim pogojem, ne da bi predložili dokaze v podporo tem trditvam (točki 3.52 in 3.53 pripomb z dne 29. marca 2013) (glej v tem smislu sodbo z dne 1. februarja 2018, Larko/Komisija, T‑423/14, EU:T:2018:57, točka 97). Ta kratek odgovor na poziv Komisije, naj podrobno pojasnijo razloge, iz katerih je navedena premija ustrezala tržni ceni v skladu z merili, določenimi zlasti v točki 3.2(d), četrti odstavek, Obvestila o poroštvih, je namreč v nasprotju s trditvami navedenih organov, navedenimi v točkah od 2.27 do 2.32 njihovih pripomb, v katerih so priznali „drastično poslabšanje“ finančnega položaja družbe Larko v drugem polletju 2008 (glej tudi točko 51 spodaj). Glede na te elemente Splošno sodišče torej ugotavlja, da Komisija s tem, da je ugotovila, da za letno poroštveno premijo v višini 1 % ni mogoče šteti, da odraža tveganje, da družba Larko ne bo vrnila posojila, zavarovanega s poroštvom, ni storila očitne napake (glej v tem smislu sodbo z dne 1. februarja 2018, Larko/Komisija, T‑423/14, EU:T:2018:57, točke od 92 do 98).

50      Četrtič, ta ugotovitev ni podprta le s stalnimi podatki v zvezi z izgubami družbe Larko v letih 2007 in 2008, ki jih je Komisija že upoštevala in sporočila v točki 18 sklepa o začetku postopka in na katere je bilo opozorjeno v točki 56 obrazložitve izpodbijanega sklepa (glej točko 45 zgoraj), temveč tudi s točko 3.2(c) Obvestila o poroštvih, iz katere izhaja, da obstoja državne pomoči ni mogoče izključiti, kadar poroštvo iz leta 2008 zajema „več kot 80 % neodplačanega posojila“, kar je vidik, na katerega se je Komisija sklicevala že v zadnjem delu točke 36 sklepa o začetku postopka. Prav tako ni sporno, da je bil ukrep št. 2 namenjen kritju 100 % posojila v višini 30 milijonov EUR, ki ga je družbi Larko dala banka ATE Bank.

51      Petič, v skladu s tem, kar se zahteva v točki 123 sodbe z dne 26. marca 2020, Larko/Komisija (C‑244/18 P, EU:C:2020:238), Splošno sodišče navaja, da je iz upravnega spisa, in sicer iz pripomb grških organov na sklep o začetku postopka, kot so povzete v točkah od 32 do 34 obrazložitve izpodbijanega sklepa, razvidno, da so ti organi od sredine leta 2008 vedeli za zelo slab finančni položaj družbe Larko, kar je ovrglo skladnost poroštvene premije v višini 1 % ob dodelitvi poroštva 22. decembra 2008 s tržno ceno. Kot navaja Komisija, je namreč v točkah od 2.27 do 2.32 navedenih pripomb grških organov med drugim navedeno:

„Od druge polovice [2008] so se finančni rezultati družbe L[arko] drastično poslabšali. To poslabšanje je bilo predvsem posledica močnega padca cene niklja od sredine leta 2008 […] Ta sprememba je privedla do upada prometa L[arko] in izjemno negativnih finančnih rezultatov za leto 2008. Negativni finančni položaj družbe L[arko] se je poslabšal tudi zaradi prenehanja veljavnosti pogodb o zavarovanju, kar je povzročilo dodatno računovodsko izgubo […] Negativna slika finančnih rezultatov družbe L[arko] se je začela kazati že julija 2008 in se nadaljevala zaradi padca svetovnih cen niklja. Medtem ko je namreč družba ustvarila dobiček in je imela dobre ekonomske rezultate do sredine leta 2008, je nato pri njej prišlo do drastičnega poslabšanja, ki je družbo L[arko] na koncu leta privedlo do tega, da je imela izjemno negativno sliko stanja (sorazmerno z močnim upadom svetovnih cen niklja).“

52      Tožeča stranka pa se je v točkah od 63 do 66 dodatnega stališča glede sklepov, ki jih je treba izpeljati iz sodbe z dne 26. marca 2020, Larko/Komisija (C‑244/18 P, EU:C:2020:238), omejila na zmanjšanje dokazne vrednosti teh elementov s tem, da je skopo in neverodostojno navedla, da je bila ta gospodarska pomanjkljivost družbe Larko le prehodna, predvsem zaradi padca cene niklja v drugi polovici leta 2008, in da je bila ta gospodarska pomanjkljivost prvič ugotovljena v računovodskih izkazih družbe Larko za leto 2008, za katere se je štelo, da pomenijo dejavnik po dodelitvi ukrepa št. 2. Vendar so te trditve v nasprotju s pripombami grških organov na sklep o začetku postopka in niso zadostne za ovrženje dejstva, da so se ti organi po eni strani od septembra 2008, ko je bil sprejet sklep o dodelitvi ukrepa št. 2, v celoti zavedali drastičnega poslabšanja finančnega položaja družbe Larko in da po drugi strani ta točka med upravnim postopkom ni bila sporna med temi organi in Komisijo.

53      Na petem mestu, glede na zgornje preudarke te ugotovitve ni mogoče ovreči s pravili o porazdelitvi dokaznega bremena v okviru uporabe načela zasebnega udeleženca, saj bi se sicer to dokazno breme neupravičeno prevalilo na Komisijo in se ne bi upošteval obseg obveznosti lojalnega sodelovanja države članice na podlagi člena 4(3) PEU, ob upoštevanju ločitve področij seznanitve in odgovornosti, ki sta podlagi za zahteve po predložitvi upoštevnih informacij, zlasti v skladu s točko 3.2(d) Obvestila o poroštvih.

54      Po eni strani je iz ustaljene sodne prakse res razvidno, da je Komisiji v interesu dobre uporabe temeljnih pravil Pogodbe DEU v zvezi z državnimi pomočmi skrbno in nepristransko voditi upravni postopek, tako da ima za to pri sprejetju končnega sklepa na voljo najzanesljivejše in najpopolnejše podatke. Zato mora Komisija zadevno državo članico prositi, naj predloži vse upoštevne podatke, na podlagi katerih bo lahko preverila, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo načela zasebnega udeleženca. Tudi kadar se ta institucija sooča z državo članico, ki ji zaradi neizpolnjevanja obveznosti sodelovanja ni predložila podatkov, ki jih je od nje zahtevala, mora svoje odločitve opreti na zanesljive in dosledne elemente, ki zagotavljajo zadostno podlago za ugotovitev, da je bilo podjetje deležno prednosti, ki pomeni državno pomoč, in s katerimi je mogoče tako utemeljiti ugotovitve, do katerih je prišla. Komisija v zvezi s tem ne more domnevati, da je bilo podjetje deležno prednosti, ki pomeni državno pomoč, le na podlagi negativne domneve, ki temelji na neobstoju informacij, ki bi omogočale nasproten sklep, če ni drugih elementov, ki bi pozitivno dokazovali obstoj take prednosti (glej v tem smislu sodbi z dne 26. marca 2020, Larko/Komisija, C‑244/18 P, EU:C:2020:238, točke od 67 do 70 in navedena sodna praksa, in z dne 7. maja 2020, BTB Holding Investments in Duferco Participations Holding/Komisija, C‑148/19 P, EU:C:2020:354, točke od 48 do 51 in navedena sodna praksa). Poleg tega mora sodišče Unije zakonitost odločbe na področju državnih pomoči presoditi glede na podatke, ki jih je Komisija imela na voljo ob njeni izdaji in ki bi jih lahko, če bi to zahtevala, pridobila med upravnim postopkom (glej v tem smislu sodbo z dne 20. septembra 2017, Komisija/Frucona Košice, C‑300/16 P, EU:C:2017:706, točki 70 in 71 ter navedena sodna praksa).

55      Po drugi strani je bilo v sodni praksi priznano, da pravila ravnanja, ki jih sprejme Komisija, kot je Obvestilo o poroštvih, sama po sebi ne morejo ustvarjati obveznosti za države članice (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne 19. julija 2016, Kotnik in drugi, C‑526/14, EU:C:2016:570, točke od 40 do 44), vključno na področju dokaznega bremena za dokazovanje obstoja prednosti.

56      Vendar je Komisija v obravnavani zadevi glede na navedeno v točkah od 45 do 51 zgoraj že od sklepa o začetku postopka razpolagala z dovolj zanesljivimi in doslednimi elementi, ki dokazujejo, da so bili grški organi ob dodelitvi ukrepa št. 2 seznanjeni s težkim finančnim položajem družbe Larko in da ta ukrep ni ustrezal tržnim pogojem. Poleg tega je Komisija v tem sklepu grške organe izrecno pozvala, naj predložijo upoštevne informacije v zvezi s tem, tako da so morali ti organi za izpolnitev meril iz točke 3.2(d) Obvestila o poroštvih predložiti dokaze, s katerimi bi bilo mogoče te indice ovreči. Natančneje, grški organi bi si lahko prizadevali dokazati, da je kljub nespornim finančnim težavam družbe Larko premija v višini 1 % za kritje posojila v višini 100 % ustrezala praksi na grškem finančnem trgu, ali pa bi lahko predložili dokaze o ohranitvi bonitetne ocene tveganje do decembra 2008, česar niti navedeni organi niti družba Larko niso storili. Zgolj dejstvo, na katero se sklicujejo ti organi, da naj bi bila družba Larko leta 2008 tudi deležna posojila banke ATE Bank, ne da bi se zahtevalo državno poroštvo, namreč te presoje ne ovrže, saj je Komisija upravičeno opozorila, da je bila ta banka v tej fazi pod nadzorom grške države in da odobritev navedenega posojila ni izključila poznejšega poslabšanja gospodarskega položaja družbe Larko v istem letu.

57      Ta presoja poleg tega ustreza ločitvi področij seznanitve in odgovornosti, na katerih temeljijo pogoji iz točke 3.2 Obvestila o poroštvih, ki naj bi državi članici predvsem olajšali dokazovanje, da posamično državno poroštvo ne pomeni državne pomoči, ki jo je treba priglasiti Komisiji. Čeprav Komisija s takim obvestilom, ki ni pravno zavezujoče za države članice, v njihovo škodo ne more obrniti dokaznega bremena glede obstoja državne pomoči, na katerega je opozorjeno v sodni praksi iz točke 54 zgoraj, ostaja dejstvo, da lahko v navedenem obvestilu natančno opredeli upoštevne informacije, med drugim ekonomske narave, ki po njenem mnenju lahko zadostno izključijo obstoj državne pomoči in ki jih država članica lahko predloži na podlagi svoje dolžnosti lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4(3) PEU, prav zato, ker te informacije spadajo na njeno področje seznanitve in odgovornosti.

58      Nazadnje, te presoje ne ovržeta niti sodbi z dne 12. marca 2020, Elche Club de Fútbol/Komisija (T‑901/16, EU:T:2020:97, točke od 132 do 137), in z dne 12. marca 2020, Valencia Club de Fútbol/Komisija (T‑732/16, EU:T:2020:98, točke od 134 do 136; v pritožbenem postopku), o katerih sta se stranki izrekli na podlagi pisnega vprašanja Splošnega sodišča. V zvezi s tem zadostuje ugotovitev, da se navedeni sodbi nanašata na dejanska okvira, ki sta zelo drugačna od tistega v obravnavani zadevi, zlasti zaradi obstoja zavarovanja v korist zadevnega upnika, kot je zastavna pravica ali hipoteka, ki bi lahko pomembno vplivala na presojo skladnosti poroštvene premije s tržnimi pogoji, zlasti na podlagi točke 3.2(d) Obvestila o poroštvih.

59      Zato je treba ob upoštevanju elementov, upoštevanih v drugem sklopu razlogov iz točke 73 obrazložitve izpodbijanega sklepa – za katero je bilo s sodbo z dne 1. februarja 2018 (Larko/Komisija, T‑423/14, EU:T:2018:57, točke od 24 do 44), kot je bila potrjena s sodbo z dne 26. marca 2020, Larko/Komisija (C‑244/18 P, EU:C:2020:238, točke od 102 do 117 in 124), potrjeno, da je obrazložena zadostno – ugotoviti, da je Komisija ob sprejetju navedenega sklepa razpolagala z dovolj zanesljivimi in doslednimi elementi, da je v točkah 74 in 77 obrazložitve tega sklepa lahko ugotovila, da poroštvena premija, povezana z ukrepom št. 2, ni bila v skladu s tržno ceno, zlasti ker merila iz točke 3.2(d) Obvestila o poroštvih niso bila izpolnjena, in je zato ta poroštvena premija pomenila prednost v smislu člena 107(1) PDEU.

60      Zato je treba prvi del prvega tožbenega razloga zavrniti, ne da bi se bilo treba izreči o vprašanju, ali je bila družba Larko leta 2008 „podjetje v težavah“ v smislu točke 3.2(a) Obvestila o poroštvih v povezavi z opredelitvijo iz točk od 9 do 11 Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje ter ali so grški organi vedeli ali bi morali vedeti, da so bila upoštevna merila iz te opredelitve ob dodelitvi ukrepa št. 2 izpolnjena.

61      Zato je treba tožbo zavrniti v celoti.

 Stroški

62      V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker tožeča stranka ni uspela, se ji v skladu s predlogi Komisije naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (tretji senat)

razsodilo:

1.      Tožba se zavrne.

2.      Družba Larko Geniki Metalleftiki kai Metallourgiki AE nosi svoje stroške in stroške, nastale Evropski komisiji v zadevah T423/14 in T423/14 RENV ter v zadevi C244/18 P.

De Baere

Kreuschitz

Kecsmár

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 4. maja 2022.

Podpisi


*      Jezik postopka: grščina.