SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(drugi senat)

z dne 14. januarja 2014

Zadeva F‑60/13

Giorgio Lebedef

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Uradniki – Evidentiranje odsotnosti zaradi bolezni – Neupravičena odsotnost – Odbitek letnega dopusta, ki ga je izvedel organ za imenovanja – Vložitev zahteve po elektronski pošti – Seznanjenost zainteresirane osebe z obstojem sklepa – Neodprtje elektronskega sporočila in opustitev seznanitve z vsebino tega sklepa s klikom na spletno povezavo – Dopustnost – Rok – Določitev dneva, od katerega bi se zainteresirana oseba lahko seznanila z vsebino sklepa“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporabi na podlagi njenega člena 106a, s katero G. Lebedef predlaga razglasitev ničnosti sklepa, domnevno izdanega zaradi molka organa, o zavrnitvi zahteve, ki jo je vložil 13. aprila 2012, da naj Evropska komisija popravi nekatere vnose v evidenco njegovih odsotnosti v okviru notranjega sistema te institucije za vodenje odsotnosti njenega osebja (v nadaljevanju: SysPer 2), in razglasitev ničnosti sklepa z dne 24. julija 2012, s katerim je bilo odločeno o tej zahtevi (v nadaljevanju: sklep z dne 24. julija 2012) v delu, v katerem je bil določen petdnevni odbitek od letnega dopusta tožeče stranke.

Odločitev:      Tožba se kot očitno nedopustna zavrže. G. Lebedef nosi svoje stroške in stroške Evropske komisije.

Povzetek

1.      Pritožbe uradnikov – Predhodna upravna pritožba – Roki – Začetek – Sporočitev – Pojem – Elektronsko sporočilo, ki oznanja obstoj in dostopnost sklepa – Vključitev – Upošteven datum – Datum, ko se uradnik lahko ustrezno seznani z vsebino sklepa

(Kadrovski predpisi, člena 90 in 91)

2.      Pritožbe uradnikov – Predhodna upravna pritožba – Roki – Sklep o zavrnitvi zahteve, ki ni izpodbijan v roku – Naknadno dopisovanje, v katerem so sklicevanja na prejšnji sklep – Ponovni začetek teka rokov – Izključitev

(Kadrovski predpisi, člena 90 in 91)

1.      Za ustrezno uradno obvestitev o odločbi v smislu členov 90 in 91 Kadrovskih predpisov je treba odločbo ne le sporočiti njenemu naslovniku, temveč mu tudi omogočiti, da se ustrezno seznani z njeno vsebino.

Zlasti kadar je zainteresirana oseba aktivno zaposlena v smislu člena 35(a) Kadrovskih predpisov, je treba šteti, da načeloma uprava, kadar je pri njej zahteve v smislu člena 90(1) Kadrovskih predpisov dovoljeno vlagati po elektronski poti – v obravnavani zadevi po službenem elektronskem naslovu, ki ga zainteresirani osebi da na razpolaga uprava – ob upoštevanju tega, da je zainteresirana oseba sama izbrala ta način komunikacije, v skladu z načelom vzporednosti oblik lahko zainteresirani osebi svoj odgovor sporoči z elektronskim sporočilom, poslanim z elektronskega naslova organa za imenovanja, ki je naslovnik zahteve zainteresirane osebe, na službeni elektronski naslov uradnika.

Institucija ne sme domnevati, da notranje dopisovanje po elektronski poti, v obravnavani zadevi elektronsko sporočilo, ki oznanja obstoj in „on-line“ dostopnost sklepa organa za imenovanja, prispe do naslovnika, ker je ta fizično prisoten na delovnem mestu. Nasprotno pa je ta domneva možna, če se zadevna institucija ne opre samo na indice, ampak na dokaze, tudi tiste, ki jih predloži zainteresirana oseba, iz katerih je razvidno, da je kot naslovnik na službeni elektronski naslov prejel elektronsko sporočilo in da ga je povsem verjetno lahko odprl in se tako z uporabo spletne povezave ustrezno seznanil s sklepom, obstoj katerega mu je bil tako sporočen z dopisom.

Okoliščina, da uprava od zainteresirane osebe ni zahtevala, naj potrdi, da je prebrala elektronsko sporočilo, ne vpliva na datum, za katerega je mogoče šteti, da se je zainteresirana oseba lahko ustrezno seznanila s sklepom organa za imenovanja, ker je zainteresirana oseba pri prebiranju svojih elektronskih sporočil ločevala tiste, ki jih je štela za pomembna in za katere se ji je zdelo koristno, da se seznani z njimi.

(Glej točke 39, od 42 do 44, 46 in 47.)

Napotitev na:

Sodišče: 15. junij 1976, Jänsch proti Komisiji, 5/76, točka 10;

Sodišče za uslužbence: 25. april 2007, Lebedef-Caponi proti Komisiji, F‑71/06, točke od 29 do 31 in 34; 7. oktober 2009, Pappas proti Komisiji, F‑101/08, točka 43; 16. december 2010, AG proti Parlamentu, F‑25/10, točki 38 in 39.

2.      Elektronsko sporočilo uprave, ki zgolj naznanja obstoj sklepa o zavrnitvi zahteve uradnika, s katerim naj se zainteresirana oseba ne bi seznanila, ne more povzročiti, da začne v njeno korist teči nov rok za vložitev pritožbe zoper ta sklep.

Člen 91(3), druga alinea, Kadrovskih predpisov se nanaša na roke za vložitev tožbe pri Sodišču za uslužbence in se nanj nikakor ni mogoče sklicevati v utemeljitev pravne fikcije, da lahko sklep, izdan po domnevnem sklepu zaradi molka organa, povzroči ponoven začetek roka za vložitev pritožbe, ko se vložnik pritožbe končno odloči, da se bo seznanil s tem odgovorom uprave.

(Glej točki 51 in 52.)

Napotitev na:

Sodišče: 10. december 1980, Grasselli proti Komisiji, 23/80, točka 18; 21. november 1990, Infortec proti Komisiji, C‑12/90, točka 10;

Sodišče prve stopnje: 9. januar 2007, Van Neyghem proti Odboru regij, T‑288/04, točka 52;

Sodišče za uslužbence: 10. maj 2011, Barthel in drugi proti Sodišču, F‑59/10, točka 27.