Zadeva C‑342/17

Memoria Srl
in
Antonia Dall’Antonia

proti

Comune di Padova

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale amministrativo regionale per il Veneto)

„Predhodno odločanje – Omejitve svobode ustanavljanja – Pristojnost Sodišča – Dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe – Povsem notranji položaj – Nacionalna ureditev, s katero je prepovedana vsakršna pridobitna dejavnost, povezana s shranjevanjem mrliških žar – Test sorazmernosti – Doslednost nacionalne ureditve“

1.        Svoboda ustanavljanja – Svoboda opravljanja storitev – Storitve na notranjem trgu – Direktiva 2006/123 – Področje uporabe – Nacionalna ureditev, ki občinskim službam zagotavlja monopol za opravljanje storitve shranjevanja mrliških žar – Izključitev

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/123, uvodna izjava 8 in člen 1(3))

2.        Svoboda ustanavljanja – Omejitve – Nacionalna ureditev, s katero je prepovedana vsakršna pridobitna dejavnost, povezana s shranjevanjem mrliških žar – Nedopustnost – Utemeljitev – Neobstoj

(člen 49 PDEU)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 41 in 42.)

2.      Člen 49 PDEU je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki osebi, ki ji je mrliška žara izročena v hrambo, prepoveduje, da bi kljub izrecno izraženi volji pokojnika shranjevanje te žare poverila tretjim osebam, in ki tej osebi nalaga, da jo shranjuje na svojem domu, razen če jo shrani na mestnem pokopališču, poleg tega pa prepoveduje vsakršno dejavnost, ki se opravlja s pridobitnim namenom, katere predmet – čeprav ne izključni – bi bil shranjevanje mrliških žar na kakršni koli podlagi in za kakršno koli obdobje.

Glede tega, na prvem mestu, v zvezi z utemeljitvijo na podlagi varovanja javnega zdravja iz ustaljene sodne prakse Sodišča resda izhaja, da je varovanje javnega zdravja med nujnimi razlogi v splošnem interesu, ki jih priznava pravo Unije, in da imajo države članice na tem področju široko diskrecijsko pravico (glej v tem smislu sodbo z dne 1. junija 2010, Blanco Pérez in Chao Gómez, C‑570/07 in C‑571/07, EU:C:2010:300, točke 44, 68 in 106). Vendar tak cilj ne more upravičiti omejitve iz postopka v glavni stvari, ker je pepel, za razliko od posmrtnih ostankov, z biološkega vidika neaktivna snov, saj je zaradi toplote postal sterilen, tako da njegovo shranjevanje ne more pomeniti omejitve, ki temelji na preudarkih v zvezi z javnim zdravjem.

Drugič, kar zadeva cilj varstva ustreznega spoštovanja spomina na pokojnike, je lahko tudi ta nujni razlog v splošnem interesu. Vendar je treba ugotoviti, da obstajajo manj omejevalni ukrepi, ki omogočajo uresničitev navedenega cilja, kot so zlasti obveznost zagotavljanja shranjevanja mrliških žar pod enakimi pogoji, kot veljajo za občinska pokopališča, in – v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti – prenosa teh žar na javna pokopališča oziroma njihove vrnitve sorodnikom preminulega.

(Glej točke 54, 55, 57, 59, 66 in izrek.)