SKLEP SPLOŠNEGA SODIŠČA (peti senat)
z dne 14. januarja 2015(*)
„Ničnostna tožba – Damping – Uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic in rezin) s poreklom iz Kitajske, ali ki so od tam poslani – Sprejetje zavez, ponujenih v zvezi s protidampinškim postopkom – Industrija Skupnosti – Neobstoj neposrednega nanašanja – Nedopustnost“
V zadevi T‑507/13,
SolarWorld AG s sedežem v Bonnu (Nemčija),
Brandoni solare SpA s sedežem v Castelfidardu (Italija),
Global Sun Ltd s sedežem v Sliemi (Malta),
Silicio Solar, SAU, s sedežem v Madridu (Španija),
Solaria Energia y Medio Ambiente, SA, s sedežem v Puertollanu (Španija),
ki jih zastopajo L. Ruesmann, odvetnik, in J. Beck, solicitor,
tožeče stranke,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopajo J.‑F. Brakeland, T. Maxian Rusche in A. Stobiecka-Kuik, zastopniki,
tožena stranka,
katere predmet je predlog za razglasitev ničnosti sklepa Komisije 2013/423/EU z dne 2. avgusta 2013 o sprejetju zaveze, ponujene v okviru protidampinškega postopka v zvezi z uvozom fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic in rezin) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ali ki so od tam poslani (UL L 209, str. 26) in izvedbenega sklepa Komisije z dne 4. decembra 2013 o potrditvi sprejetja zaveze, ponujene v okviru protidampinškega in protisubvencijskega postopka v zvezi z uvozom fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ali ki so od tam poslani, za obdobje uporabe dokončnih ukrepov (UL L 325, str. 214),
SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat),
v sestavi A. Dittrich, predsednik, J. Schwarcz (poročevalec), sodnik, in V. Tomljenović, sodnica,
sodni tajnik: E. Coulon,
sprejema naslednji
Sklep
Dejansko stanje
1 Tožeče stranke SolarWorld AG, Brandoni solare SpA, Global Sun Ltd, Silicio Solar, SAU, in Solaria Energia y Medio Ambiente, SA, so evropske proizvajalke fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov, ki podpirajo evropsko združenje proizvajalcev podobnih izdelkov EUProSun. To združenje je 25. julija 2012 pri Evropski komisiji vložilo protidampinško pritožbo zoper uvoz teh izdelkov iz Kitajske. Tožeče stranke so sodelovale pri protidampinški preiskavi, v postopku pa so sodelovale kot zainteresirane stranke.
2 Komisija je 6. septembra 2012 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (UL C 269, str. 5), napovedala začetek protidampinškega postopka glede uvoza fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic in rezin) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.
3 Komisija je z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije 8. novembra 2012 (UL C 340, str. 13), napovedala začetek protisubvencijskega postopka glede uvoza fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic in rezin) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.
4 Prvič, Komisija je uvedla začasne protidampinške dajatve. Drugič, Komisija je sprejela zaveze kitajskih izvoznikov v skladu s členom 8 Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, str. 51), (v nadaljevanju: osnovna protidampinška uredba). Tretjič, Svet je uvedel dokončne protidampinške in protisubvencijske dajatve, Komisija pa je sprejela spremenjeno zavezo.
5 Komisija je v obravnavani zadevi sprejela Uredbo št. 513/2013 z dne 4. junija 2013 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic in rezin) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ali ki so od tam poslani, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2013 in o uvedbi registracije tega uvoza s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ali ki je od tam poslan (UL L 152, str. 5, v nadaljevanju: začasna protidampinška uredba), in uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic in rezin) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ali ki so od tam poslani, le če so izpolnjeni nekateri pogoji.
6 Komisija je s Sklepom 2013/423/EU z dne 2. avgusta 2013 o sprejetju zaveze, ponujene v okviru protidampinškega postopka v zvezi z uvozom fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic in rezin) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ali ki so od tam poslani (UL L 209, str. 26, v nadaljevanju: prvi izpodbijani sklep) sprejela ponudbo zaveze skupine kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so sodelovali s kitajsko gospodarsko zbornico za izvoz in uvoz strojev ter elektronskih izdelkov (v nadaljevanju: CCCME). Seznam zadevnih podjetij je v prilogi k temu sklepu.
7 Iz uvodnih izjav 5 in 6 prvega izpodbijanega sklepa je razvidno, da so se zadevni kitajski izvozniki zavezali, prvič, da bodo spoštovali eno minimalno uvozno ceno za fotonapetostne module in eno za vsako od njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic in rezin). Drugič, kitajski izvozniki so zagotovili, da bo obseg uvoza opravljen v okviru cenovne zaveze na letni ravni, ki približno ustreza njihovi trenutni uspešnosti na trgu. Poleg tega je iz uvodne izjave 8 tega sklepa razvidno, da naj bi se za uvoz nad letno ravnijo zaračunavala začasna protidampinška dajatev.
8 Uredba Komisije (EU) št. 748/2013 z dne 2. avgusta 2013 o spremembi Uredbe št. 513/2013 (UL L 209, str. 1) je bila sprejeta, da bi se upošteval prvi izpodbijani sklep. Med drugimi spremembami je bil v začasno protidampinško uredbo uveden člen 6, ki določa, da je uvoz izdelkov, ki so deklarirani za sprostitev v prosti promet in jih zaračunajo podjetja, katerih zaveze je Komisija sprejela in katerih imena so našteta v prilogi k prvemu izpodbijanemu sklepu, oproščen protidampinške dajatve, ki jo uvaja člen 1 začasne protidampinške uredbe, če so izpolnjeni nekateri pogoji.
9 Komisija je sprejela izvedbeni sklep 2013/707/EU z dne 4. decembra 2013 o potrditvi sprejetja zaveze, ponujene v okviru protidampinškega in protisubvencijskega postopka v zvezi z uvozom fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ali ki so od tam poslani za obdobje uporabe dokončnih ukrepov (UL L 325, str. 214, v nadaljevanju: drugi izpodbijani sklep). Iz uvodne izjave 4 navedenega sklepa je razvidno, da je Komisija po sprejetju začasnih protidampinških ukrepov nadaljevala preiskavo dampinga, škode in interesa Unije ter vzporednih protisubvencijskih postopkov. Rezine so bile izključene iz obeh preiskav, zato tudi s področja uporabe dokončnih ukrepov.
10 Iz uvodnih izjav od 7 do 10 in člena 1 drugega izpodbijanega sklepa je razvidno, da so proizvajalci izvozniki skupaj s CCCME po dokončnem razkritju ugotovitev protidampinške in protisubvencijske preiskave predložili uradno obvestilo o spremembi svoje prvotne ponujene zaveze. Ta sprememba zaveze se je nanašala na izključitev rezin iz preiskave, sodelovanje določenega števila dodatnih proizvajalcev izvoznikov pri tej zavezi in razširitev pogojev zaveze, da se odpravijo tudi škodljivi učinki subvencioniranega uvoza.
11 V skladu z uvodno izjavo 5 drugega izpodbijanega sklepa je protidampinška preiskava potrdila začasne ugotovitve glede škodljivega dampinga.
12 Dokončne ugotovitve preiskave so navedene v Izvedbeni uredbi Sveta št. 1238/2013 z dne 2. decembra 2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve na uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani, (UL L 325, str. 1, v nadaljevanju: dokončna protidampinška uredba). V skladu s členom 1 navedene uredbe se uvede dokončna protidampinška dajatev na uvoz fotonapetostnih modulov ali panelov iz kristalnega silicija in vrste celic, ki se uporabljajo v fotonapetostnih modulih ali panelih iz kristalnega silicija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ali ki so od tam poslani, če so izpolnjeni nekateri pogoji.
13 V skladu s členom 3(1) dokončne protidampinške uredbe, ki se nanaša na nekatere izdelke, katerih oznake so določene glede na carinsko nomenklaturo in jih zaračunajo podjetja, katerih zaveze je sprejela Komisija in so navedene v prilogi k drugemu izpodbijanemu sklepu, je uvoz izdelkov, deklariranih za sprostitev v prosti promet, pod nekaterimi pogoji oproščen protidampinške dajatve, uvedene s členom 1 navedene uredbe.
14 Člen 3(2) dokončne protidampinške uredbe določa, da carinski dolg nastane v trenutku sprejetja deklaracije za sprostitev v prosti promet, kadar koli se v zvezi z uvozom, opisanim v prejšnjem odstavku, ugotovi, da ni izpolnjen eden ali več pogojev iz tega odstavka, ali ko Komisija umakne svoje sprejetje zaveze.
15 Poleg tega je Svet v Izvedbeni uredbi Sveta št. 1239/2013 z dne 2. decembra 2013 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani (UL L 325, str. 66, v nadaljevanju: dokončna protisubvencijska uredba) uvedel tudi dokončno izravnalno dajatev na fotonapetostne module iz kristalnega silicija in njihove ključne sestavne dele (tj. celice) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ali ki so od tam poslani, če so izpolnjeni nekateri pogoji.
16 V skladu s členom 2(1) dokončne protisubvencijske uredbe, ki se nanaša na nekatere izdelke, katerih oznake so določene glede na carinsko nomenklaturo in jih zaračunajo družbe, katerih zaveze je Komisija sprejela in so navedene v prilogi k drugemu izpodbijanemu sklepu, je uvoz izdelkov, deklariranih za sprostitev v prosti promet, pod nekaterimi pogoji oproščen protisubvencijske dajatve, uvedene s členom 1 te uredbe.
17 Člen 2(2) dokončne protisubvencijske uredbe določa, da carinski dolg nastane v trenutku sprejetja deklaracije za sprostitev v prosti promet, kadar koli se v zvezi z uvozom, opisanim v členu 2(1) te uredbe, ugotovi, da ni izpolnjen eden ali več pogojev, ali če Komisija umakne svoje sprejetje zaveze.
Postopek in predlogi strank
18 Tožeče stranke so 23. septembra 2013 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložile to tožbo.
19 Tožeče stranke so z ločeno vlogo, ki so jo vložile istega dne, predlagale, naj se zadeva obravnava po hitrem postopku.
20 Komisija je z dopisom, vloženim v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 8. oktobra 2013, zavrnila predlog za obravnavanje po hitrem postopku.
21 Splošno sodišče (peti senat) je s sklepom z dne 24. oktobra 2013 zavrnilo predlog za obravnavanje po hitrem postopku.
22 Tožeče stranke so z dopisom, vloženim v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 11. decembra 2013, Splošnemu sodišču predlagale, naj omogoči prilagoditev tožbe, da bi se predlogi za razglasitev ničnosti nanašali tudi na drugi izpodbijani sklep in kršitve Uredbe (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti pred subvencioniranim uvozom iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 188, str. 93), ki iz nje izhajajo.
23 Komisija je z dopisom, vloženim v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 8. januarja 2014, izjavila, da ne nasprotuje dopustnosti prilagoditve ničnostne tožbe.
24 Tožeče stranke so z dopisom, vloženim v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 31. januarja 2014, Splošnemu sodišču v bistvu predlagale, naj sprejme ukrepe procesnega vodstva in pripravljalne ukrepe.
25 Komisija je z dopisom, vloženim v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 20. februarja 2014, Splošnemu sodišču predlagala, naj zavrne predlog za sprejetje ukrepov procesnega vodstva in pripravljalnih ukrepov.
26 Tožeče stranke v tožbi Splošnemu sodišču predlagajo, naj:
– tožbo razglasi za dopustno in utemeljeno;
– prvi izpodbijani sklep razglasi za ničen;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
27 Tožeče stranke v predlogu za prilagoditev tožbe Splošnemu sodišču predlagajo, naj:
– predlogu za prilagoditev tožbe ugodi;
– prilagojeno tožbo razglasi za dopustno in utemeljeno;
– prvi in drugi izpodbijani sklep razglasi za nična;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
28 Komisija v odgovoru na tožbo Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrže kot nedopustno;
– podredno, tožbo razglasi za pravno neutemeljeno;
– tožečim strankam naloži plačilo stroškov.
29 Komisija v dupliki Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo razglasi za brezpredmetno v delu, ki se nanaša na razglasitev ničnosti prvega izpodbijanega sklepa;
– tožbo zavrže kot nedopustno v delu, ki se nanaša na razglasitev ničnosti drugega izpodbijanega sklepa, in podredno tudi v delu, ki se nanaša na razglasitev ničnosti prvega izpodbijanega sklepa;
– podredno, tožbo razglasi za pravno neutemeljeno;
– tožečim strankam naloži plačilo stroškov tega postopka.
Pravo
Uvodne ugotovitve
30 Splošno sodišče lahko v skladu s členom 113 Poslovnika kadar koli po uradni dolžnosti in po opredelitvi strank preizkusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke javnega reda oziroma ali je tožba postala brezpredmetna in je treba postopek ustaviti.
31 V obravnavani zadevi so se stranke v pisnih stališčih že izrekle o vprašanju dopustnosti te tožbe in zlasti o vprašanju neposrednega nanašanja na tožeče stranke. Zato Splošno sodišče ocenjuje, da so se stranke opredelile, da je dovolj seznanjeno z elementi spisa in da ni treba uvesti ustnega postopka.
32 Komisija trdi, da je tožba nedopustna, ne da bi uradno vložila ugovor nedopustnosti na podlagi člena 114 Poslovnika. Natančneje, Komisija ocenjuje, da prvi izpodbijani sklep ni predpis in da potrebuje izvedbene ukrepe, da se neposredno in posamično ne nanaša na tožeče stranke in ne izraža dokončnega stališča institucij Unije, da je tožba zoper prvi izpodbijani sklep brezpredmetna in da tožeče stranke v obravnavani zadevi nimajo pravnega interesa.
33 V zvezi z zahtevkom tožečih strank z dne 11. decembra 2013 za prilagoditev njihovih ugotovitev je treba spomniti, da ker se dopustnost tožbe presoja ob njeni vložitvi, tožeči stranki ni mogoče dovoliti, da prilagodi svoje predloge in tožbene razloge, tako da se bodo nanašali na nove akte, ki so se pojavili med postopkom, čeprav je bil njen predlog za razglasitev ničnosti prvotno izpodbijanega akta ob vložitvi dopusten (sklep z dne 20. novembra 2012, Shahid Beheshti University/Svet, T‑120/12, EU:T:2012:610, točka 57).
34 Zato je prilagoditev predlogov za razglasitev ničnosti drugega izpodbijanega sklepa dopustna le, če bi bila tožba v delu, ki se nanaša na razglasitev ničnosti prvega izpodbijanega sklepa, razglašena za dopustno. Preučiti je torej treba, ali je tožba v delu, ki se nanaša na razglasitev ničnosti prvega izpodbijanega sklepa, dopustna.
35 V skladu s členom 263, četrti odstavek, PDEU „[f]izične ali pravne osebe lahko pod pogoji iz prvega in drugega odstavka vložijo tožbe zoper nanje naslovljene akte ali zoper akte, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo, in zoper predpise, ki se nanje neposredno nanašajo, a ne potrebujejo izvedbenih ukrepov“.
36 V zvezi z drugim primerom iz člena 263, četrti odstavek, PDEU sta pogoja neposrednega in posamičnega nanašanja akta, katerega razglasitev ničnosti se predlaga, kumulativna (sodba z dne 3. oktobra 2013, Inuit Tapiriit Kanatami in drugi/Parlament in Svet, C‑583/11 P, ZOdl., EU:C:2013:625, točka 76). V zvezi s tretjim primerom iz tega člena so pogoji neposrednega in posamičnega nanašanja predpisa, katerega razglasitev ničnosti se predlaga, ob neobstoju izvedbenih ukrepov tudi kumulativni.
37 Zato je treba preučiti pogoj, naveden v teh dveh primerih iz člena 263, četrti odstavek, PDEU, in sicer ali se glede na to, da tožeče stranke niso prejemnice prvega izpodbijanega sklepa, ta neposredno nanaša nanje.
Ugovor nedopustnosti: neobstoj procesnega upravičenja zaradi neobstoja neposrednega in posamičnega nanašanja na tožeče stranke
38 Tožeče stranke menijo, da se prvi izpodbijani sklep nanaša neposredno na njihov pravni položaj, ker so z njim odpravljene protidampinške dajatve za približno 70 % uvoza zadevnih izdelkov iz Kitajske v Unijo. Poleg tega naj bi dovoljeval nadaljevanje uvoza zadevnih izdelkov po cenovnih ravneh, ki ne odpravljajo niti dampinga niti škode. To naj bi ogrožalo preživetje tožečih strank na trgu Unije. Prvi izpodbijani sklep naj bi se neposredno in posamično nanašal na tožeče stranke kot proizvajalke podobnih izdelkov v Uniji. Natančneje, tožeče stranke naj bi pri protidampinških in protisubvencijskih postopkih dejavno sodelovale kot zainteresirane stranke. De facto naj bi bile omejena in zaprta skupina, ki ima pomemben položaj na trgu Unije, sprejetje zadevne zaveze pa naj bi škodovalo njihovim ekonomskim in pravnim interesom.
39 Komisija trdi, da se sprejetje zaveze neposredno nanaša izključno na izvoznike, ki so zavezo ponudili, ne na tožeče stranke.
40 Ugotoviti je treba, da v okviru tožbe, ki jo vložijo fizične ali pravne osebe v drugem in tretjem primeru iz člena 263, četrti odstavek, PDEU (sklepni predlogi generalne pravobranilke J. Kokott v zadevah Telefónica/Komisija (C‑274/12 P, ZOdl., EU:C:2013:204, točka 59) in Inuit Tapiriit Kanatami in drugi/Parlament in Svet (C‑583/11 P, ZOdl., EU:C:2013:21, točka 69)), pogoj neposrednega nanašanja zahteva izpolnitev dveh kumulativnih meril, in sicer, prvič, da ima izpodbijani ukrep neposredne učinke na pravni položaj posameznika, in drugič, da naslovnikom tega ukrepa, ki so odgovorni za njegovo izvedbo, ne dopušča nobene diskrecijske pravice, saj je ta izvedba samodejna in temelji izključno na ureditvi Unije brez uporabe drugih vmesnih pravil (glej v tem smislu sklep z dne 24. septembra 2009, Município de Gondomar/Komisija, C‑501/08 P, EU:C:2009:580, točka 25, in sodbo z dne 13. oktobra 2011, Deutsche Post in Nemčija/Komisija, C‑463/10 P in C‑475/10 P, ZOdl., EU:C:2011:656, točka 66).
41 V sodni praksi je bilo v zvezi s podjetji, ki ponujajo zavezo, priznano, da lahko zadevni izvoznik pri sodiščih Unije vloži tožbo zoper sklepe Komisije o umiku sprejetja zaveze in uredbo Sveta o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz navedenega izvoznika (glej v tem smislu sodbo z dne 22. novembra 2012, Usha Martin/Svet in Komisija, C‑552/10 P, ZOdl., EU:C:2012:736).
42 Nasprotno pa je Sodišče razsodilo, da se na uvoznika, ki je v tožbi predlagal razglasitev ničnosti določb uredbe o sprejetju cenovnih zavez, ki jih je ponudil izvoznik, te določbe ne nanašajo neposredno in posamično (glej v tem smislu sklep z dne 8. julija 1987, Garelly/Komisija, 295/86, Recueil, EU:C:1987:344, točke 2, 13 in 14).
43 Poleg tega je bilo razsojeno, da to, da Komisija zavrne predlog zaveze, nima pravno zavezujočih učinkov, ki bi vplivali na interese podjetja, ki je zavezo ponudilo, ker lahko Komisija sklep spremeni ali ker se lahko Svet odloči, da ne bo uvedel protidampinške dajatve. Taka zavrnitev je vmesni ukrep, katerega namen je priprava dokončnega sklepa, in torej ni niti izpodbojni akt (sodba z dne 14. marca 1990, Gestetner Holdings/Svet in Komisija, C‑156/87, Recueil, EU:C:1990:116, točka 8). Vendar pa se lahko gospodarski subjekti, odvisno od primera, sklicujejo na vse nepravilnosti v zvezi z zavrnitvijo njihovih predlogov zaveze z izpodbijanjem uredbe o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev (sodba z dne 14. marca 1990, Nashua Corporation in drugi/Komisija in Svet, C‑133/87 in C‑150/87, Recueil, EU:C:1990:115, točka 10).
44 V zvezi z zavezami v smislu osnovne protidampinške uredbe je treba spomniti, da je v skladu s sodno prakso cilj člena 8 osnovne uredbe zagotoviti odpravo škodljivih učinkov dampinga, nastalih industriji Unije, ker v glavnem temelji na obveznosti izvoznika, da sodeluje, in na nadzoru nad pravilnim izvajanjem zaveze tega izvoznika (zgoraj v točki 41 navedena sodba Usha Martin/Svet in Komisija, EU:C:2012:736, točka 36).
45 Vendar pa je treba ugotoviti, da iz tega cilja ni razvidno, da lahko gospodarski subjekti, kot so tožeče stranke, vložijo ničnostno tožbo zoper sklep o sprejetju zaveze na podlagi člena 8(1) osnovne protidampinške uredbe, kot je v obravnavani zadevi prvi izpodbijani sklep.
46 Poudariti je treba, da se s sprejetjem prvega izpodbijanega sklepa pravni položaj tožečih strank ni spremenil. S preučitvijo sistema iz osnovne protidampinške uredbe je bilo ugotovljeno, da sklep o sprejetju zaveze, sprejet na podlagi člena 8(1) te uredbe, nima pravnih učinkov, ki bi neposredno vplivali na položaj proizvajalcev Unije zadevnih izdelkov, kot so v obravnavani zadevi tožeče stranke.
47 Komisija lahko na podlagi zadevne določbe v zvezi z zavezami, če se ugotovi obstoj dampinga in škode, sprejme ustrezne prostovoljne zaveze izvoznika, da bo popravil cene ali ustavil izvoz zadevnih izdelkov po dampinških cenah, če je prepričana, da je škodljivi učinek dampinga s to zavezo odpravljen (zgoraj v točki 41 navedena sodba Usha Martin/Svet in Komisija, EU:C:2012:736, točka 22).
48 Vendar pa iz sistema osnovne protidampinške uredbe izhaja, da izvoz iz teh zavez ni oproščen protidampinških dajatev zaradi sprejetja sklepa o sprejetju zavez, ampak da oprostitev izhaja iz določb, ki sta jih sprejela ali Komisija v spremenjeni začasni protidampinški uredbi ali Svet v dokončni protidampinški uredbi za izvajanje zavez, ki jih je sprejela Komisija. Taka obveznost velja za Svet na podlagi člena 9(5) osnovne protidampinške uredbe, ki določa, da mora biti z uredbo uvedena dokončna protidampinška dajatev za uvoz izdelkov, za katere se ugotovi, da so pod ceno in povzročajo škodo, vključno z izjemo za uvoz iz tistih virov, katerih zaveze so bile v tem primeru sprejete.
49 Ugotoviti je namreč treba, da čeprav je bil sprejet sklep o sprejetju zavez, pa začasne ali dokončne protidampinške dajatve nalaga člen 14(1) osnovne protidampinške uredbe le z uredbo, ker je s to določbo tudi določeno, da jih države članice pobirajo v skladu z drugimi merili, določenimi v uredbi, ki jih nalaga, med katerimi so pogoji, določeni za izvajanje sprejetih zavez.
50 V nasprotnem primeru pa, če se izda negativna ugotovitev glede dampinga ali škode, člen 8(6) osnovne protidampinške uredbe določa, da že sprejeta zaveza avtomatično zapade, razen v primerih, v katerih je taka ugotovitev v veliki meri posledica obstoja zaveze. Ta določba institucijam omogoča diskrecijsko pravico, če zaveza ostane veljavna.
51 V drugem stavku člena 8(1) osnovne protidampinške uredbe je določeno, da če Komisija sprejme tako ponudbo in dokler veljajo take zaveze, se začasne dajatve, ki jih je uvedla Komisija v skladu s členom 7(1) osnovne protidampinške uredbe, oziroma dokončne dajatve, ki jih je uvedel Svet v skladu s členom 9(4) te uredbe, ne uporabljajo pri uvozu takih izdelkov, ki jih proizvajajo podjetja, navedena v sklepu Komisije o sprejetju zavez in njenih naknadnih spremembah. Vendar pa je treba opozoriti, da se druga poved člena 8(1) osnovne protidampinške dajatve nanaša na Komisijo in Svet ter zahteva oprostitev protidampinških dajatev v obdobju veljavnosti zaveze, ki izhaja iz določb, ki sta jih sprejela ali Komisija v spremenjeni začasni protidampinški uredbi ali Svet v dokončni protidampinški uredbi.
52 Iz navedenega izhaja, da sklep o sprejetju zaveze, sprejet na podlagi člena 8(1) osnovne protidampinške uredbe, nima pravnih učinkov, ki bi neposredno vplivali na pravni položaj proizvajalcev zadevnih izdelkov v Uniji, kot so v obravnavani zadevi tožeče stranke.
53 Te ugotovitve ni mogoče ovreči z drugimi trditvami tožečih strank.
54 Prvič, v zvezi s trditvijo tožečih strank, da škoda za njihove pravne interese izhaja iz tožbenih razlogov, je treba poudariti, da splošno sklicevanje na tožbene razloge ne zadostuje za pojasnitev razlogov, iz katerih tožeče stranke menijo, da glede na sodno prakso, navedeno zgoraj v točki 40, prvi izpodbijani sklep neposredno vpliva na njihov pravni položaj in da ta akt zadevnim naslovnikom ukrepa, ki so zadolženi za njegovo izvajanje, ne dopušča nobene diskrecijske pravice, saj je izvajanje samodejno in izhaja samo iz prava Unije, brez uporabe drugih vmesnih pravil. V delu, v katerem se tožeče stranke poskušajo dejansko sklicevati na dejstvo, da bi sodno varstvo njihovih zatrjevanih pravic upravičevalo dejstvo, da se prvi izpodbijani sklep neposredno nanaša nanje, je treba ugotoviti, da čeprav iz ustaljene sodne prakse izhaja, da morajo imeti posamezniki možnost učinkovitega sodnega varstva pravic, ki jih imajo po pravnem redu Unije, pa s sklicevanjem na tako varstvo ni mogoče izpodbijati pogojev iz člena 263, četrti odstavek, PDEU (glej v točki 40 zgoraj navedeni sklep Município de Gondomar/Komisija, EU:C:2009:580, točka 38 in navedena sodna praksa).
55 V tem okviru je treba poudariti, da tožeče stranke v tožbi v bistvu navajajo tri tožbene razloge zoper prvi izpodbijani sklep. Prvič, tožeče stranke menijo, da je Komisija sklenila sporazum s kitajsko vlado in CCCME v imenu velike skupine kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ne da bi primerno in ustrezno razkrila bistvene elemente dogovorjene zaveze in dala možnost, da se pravočasno in učinkovito predstavijo stališča do te zaveze. Drugič, tožeče stranke menijo, da je Komisija samovoljno sprejela ravni najnižjih cen, ki so očitno neustrezne za odpravo škode, povzročene proizvajalcem Unije. Tretjič, tožeče stranke navajajo, da je bil s prvim izpodbijanim sklepom sprejet in okrepljen horizontalni sporazum o cenah.
56 V vsakem primeru tožeče stranke v zvezi s prvim tožbenim razlogom glede procesnih pravic v bistvu trdijo, da je bila s sprejetjem prvega izpodbijanega sklepa kršena njihova pravica do dostopa do nezaupne različice zaveze iz člena 8(4) osnovne protidampinške uredbe. Vendar pa v skladu s sodno prakso v členu 8(4) navedene uredbe ni nikakršne navedbe in še zlasti obveznosti glede tega, kdaj je treba kopijo cenovne zaveze vključiti v nezaupno dokumentacijo postopka (sodba z dne 25. oktobra 2011, CHEMK in KF/Svet, T‑190/08, ZOdl., EU:T:2011:618, točka 85). Tožeče stranke zmotno menijo, da se ta sodna praksa v obravnavani zadevi ne uporablja zaradi domnevne vloge kitajske vlade v pogajanjih o zadevni zavezi.
57 V zvezi z drugim in tretjim tožbenim razlogom tožeče stranke samo izpodbijajo utemeljenost prvega izpodbijanega sklepa.
58 Zato te trditve v obravnavani zadevi ne dokazujejo, da je prvi izpodbijani sklep neposredno vplival na pravni položaj tožečih strank. V zvezi s tem je treba poudariti, da ni izključeno, da bi lahko tožeče stranke navedle tožbene razloge, na katere se sklicujejo v okviru ničnostne tožbe zoper začasno ali dokončno protidampinško uredbo, če imajo v taki zadevi procesno upravičenje.
59 Drugič, tožeče stranke navajajo, da neposredni učinek prvega izpodbijanega sklepa izhaja iz dejstva, da ta ne potrebuje izvedbenih ukrepov in da se v vseh državah članicah neposredno uporablja.
60 Opozoriti je treba, da sta v zvezi s pogoji dopustnosti tožbe iz člena 263, četrti odstavek, PDEU merilo, da se mora izpodbijani akt neposredno nanašati na tožeče stranke, in merilo, da ne potrebuje izvedbenih ukrepov, ločeni merili. Iz tega sledi, da domnevno izpolnjevanje enega od teh meril iz člena 263, četrti odstavek, PDEU še ne pomeni, da je izpolnjeno tudi drugo merilo.
61 Vsekakor pa, kot je bilo že opozorjeno v točki 48 zgoraj, oprostitev protidampinških dajatev, do katere je upravičen uvoz iz zavez, izhaja iz določb, ki jih morata sprejeti ali Komisija v spremenjeni začasni protidampinški uredbi ali Svet v dokončni protidampinški uredbi, za izvajanje zadevnih zavez. V obravnavani zadevi je bil torej ob vložitvi te tožbe uvoz oproščen po začasni protidampinški uredbi, kot je bila spremenjena z Uredbo št. 748/2013. Ker je bil prvi izpodbijani sklep uveden z drugim aktom, zoper katerega je pri sodišču Unije ali sodiščih držav članic mogoče vložiti tožbo (glej v tem smislu sklep z dne 21. januarja 2014, Bricmate/Svet, T‑596/11, EU:T:2014:53, točka 23 in navedena sodna praksa), je ta potreboval izvedbene ukrepe.
62 V nasprotju s tretjo trditvijo tožečih strank torej domnevno zmanjšanje prometa zaradi uvoza zadevnega izdelka iz Kitajske po nižjih cenah, kot so cene tožečih strank, tudi če bi obstajalo, kar zadeva tožeče stranke, ne bi bilo posledica izpodbijanega sklepa.
63 Ker se prvi izpodbijani sklep neposredno ne nanaša na tožeče stranke in zato eden od pogojev drugega primera iz člena 263, četrti odstavek, PDEU ni izpolnjen, ni treba preučiti, ali so izpolnjena druga merila drugega in tretjega primera člena 263, četrti odstavek, PDEU.
64 V vsakem primeru je treba ugotoviti, da prvi izpodbijani sklep ni predpis v smislu tretjega primera iz člena 263, četrti odstavek, PDEU. V zvezi s trditvijo tožečih strank, da je prvi izpodbijani sklep predpis, ker je nezakonodajni akt, je treba ugotoviti, da je treba pojem predpis v smislu tretjega primera iz člena 263, četrti odstavek, PDEU res razlagati tako, da zajema vse splošne akte razen zakonodajnih (sklepa z dne 4. junija 2012, Eurofer/Komisija, T‑381/11, ZOdl., EU:T:2012:273, točka 42, in z dne 7. marca 2014, FESI/Svet, T‑134/10, EU:T:2014:143, točka 23). V obravnavani zadevi prvi izpodbijani sklep ni zakonodajni akt, ker ni bil sprejet ne po rednem zakonodajnem postopku ne po posebnem zakonodajnem postopku v smislu člena 289, odstavki od 1 do 3, PDEU (glej v tem smislu sodbo z dne 25. oktobra 2011, Microban International in Microban (Europe)/Komisija, T‑262/10, ZOdl., EU:T:2011:623, točka 21, in zgoraj navedeni sklep FESI/Svet, EU:T:2014:143, točka 25). Vendar pa ni splošni akt, ker se ne nanaša na objektivno določene položaje in nima pravnih učinkov za skupine oseb, ki so določene splošno in abstraktno (glej v tem smislu v točki 61 zgoraj navedeni sklep Bricmate/Svet, EU:T:2014:53, točka 65, in zgoraj navedeni sklep FESI/Svet, EU:T:2014:143, točka 24). Prvi izpodbijani sklep se namreč nanaša na konkretno zavezo, ki jo je sprejela Komisija, in samo na podjetja, navedena v njegovi prilogi, katerih ponudbo zaveze je sprejela. Zato ni predpis, torej niti tožba ne more biti dopustna na podlagi tretjega primera iz člena 263, četrti odstavek, PDEU.
65 Iz navedenega sledi, da je treba tožbo glede na drugi in tretji primer iz člena 263, četrti odstavek, PDEU v delu, ki se nanaša na razglasitev ničnosti prvega izpodbijanega sklepa, zavreči kot nedopustno. Zato je treba glede na zgoraj v točki 33 navedeno sodno prakso tudi zahtevek za prilagoditev predlogov razglasiti za nedopusten. Zato v teh okoliščinah ni treba več odločati o predlogu za sprejetje ukrepov procesnega vodstva in pripravljalnih ukrepov.
Stroški
66 V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Tožeče stranke niso uspele, zato se jim poleg lastnih stroškov v skladu s predlogi Komisije naloži plačilo njenih stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat)
sklenilo:
1. Tožba se zavrže kot nedopustna.
2. Družbam SolarWorld AG, Brandoni solare SpA, Global Sun Ltd, Silicio Solar, SAU, in Solaria Energia y Medio Ambiente, SA, se naloži plačilo stroškov.
V Luxembourgu, 14. januarja 2015