Zadeva T‑548/12

Deutsche Rockwool Mineralwoll GmbH & Co. OHG

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu

(znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Postopek za ugotovitev ničnosti – Figurativna znamka Skupnosti REDROCK – Prejšnje nacionalne besedne znamke ROCK, KEPROCK, FLEXIROCK, FORMROCK, FLOOR-ROCK, TERMAROCK, KLIMAROCK, SPEEDROCK, DUROCK, SPLITROCK, PLANAROCK, TOPROCK, KLEMMROCK, FIXROCK, SONOROCK PLUS, VARIROCK, SONOROCK et MASTERROCK – Relativni razlog za zavrnitev – Člen 8(1)(b) in člen 53(a)(a) Uredbe (ES) št. 207/2009“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 8. julija 2015

1.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke – Merila presoje

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1))

2.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1))

3.      Znamka Skupnosti – Odpoved, razveljavitev ali ničnost – Relativni razlogi za ničnost – Obstoj prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke – Figurativna znamka REDROCK in besedne znamke KEPROCK, FLEXIROCK, FORMROCK, FLOOR-ROCK, TERMAROCK, KLIMAROCK, SPEEDROCK, DUROCK, SPLITROCK, PLANAROCK, TOPROCK, KLEMMROCK, FIXROCK, SONOROCK PLUS, VARIROCK, SONOROCK in MASTERROCK

(Uredba Sveta št. 207/2009, člena 8(1) in 53(1)(a))

4.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Podobnost med zadevnima znamkama

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))

5.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))

6.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))

1.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točko 15.)

2.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točko 18.)

3.      Na nemškem ozemlju za upoštevno javnost, ki jo tvorijo strokovnjaki gradbenega sektorja in včasih povprečni potrošniki, ki so dobro obveščeni na področju gradnje in ki zadevne proizvode kupujejo v trgovinah z gradbenim materialom, ni verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 o znamki Skupnosti, med, prvič, figurativnim znakom REDROCK, katerega registracija se zahteva za proizvode iz razredov 1, 2, 17, 19 in 37 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji, in, drugič, besedno znamko KEPROCK, ki je bila prej v Nemčiji registrirana za proizvode ali storitve iz razredov 17, 19 in 37, ter besedne znamke REDROCK, FLEXIROCK, FORMROCK, FLOOR-ROCK, TERMAROCK, KLIMAROCK, SPEEDROCK, DUROCK, SPLITROCK, PLANAROCK, TOPROCK, KLEMMROCK, FIXROCK, SONOROCK PLUS, VARIROCK, SONOROCK in MASTERROCK, ki so bile prej v Nemčiji registrirane za proizvode ali storitve iz razredov 17, 19 ali 37.

Stopnja fonetične podobnosti med dvema znamkama je manjšega pomena pri proizvodih, ki se tržijo tako, da upoštevna javnost navadno ob nakupu zazna znamko, ki jih vizualno označuje. Tako pa je v primeru gradbenega materiala, ki je označen z nasprotujočima si znakoma, in ki je tržen tako, da povprečnemu potrošniku omogoča, da vizualno zazna znamke na tem materialu. Prav tako je treba poudariti, da upoštevna javnost pred izbiro zadevnih proizvodov nujno preveri značilnosti teh proizvodov v trgovinah ali na spletu, saj se navedena javnost želi prepričati, da bodo uporabljeni materiali dolgotrajno opravljali svojo nalogo v stavbi, v katero so vgrajeni. Te okoliščine pomenijo tudi, da se upoštevna javnost vizualno sooči s podobo znamke, preden jo izbere.

V teh okoliščinah med znamkama REDROCK in KEPROCK, če nanju gledamo posamično, ne obstaja verjetnost zmede, niti kar zadeva proizvode, ki so označeni z znamkama in ki so enaki. Povprečen potrošnik, ki ob nakupu kaže posebej veliko stopnjo pozornosti, bo namreč zaznal razlike med znamkama in ne bo mislil, da proizvodi označeni z nasprotujočima si znakoma izhajajo iz enakega tržnega vira.

To velja tudi za storitve, ki jih označujeta znamki REDROCK in KEPROCK. Nasprotujočih si znakov upoštevna javnost ne bo zamenjala iz razlogov, ki se nanašajo na razlikovalni učinek znamke KEPROCK, na posebej visoko stopnjo pozornosti upoštevne javnosti, na željo te javnosti, poznati identiteto tržnega vira proizvodov in storitev, ter na to, da obstaja šibka podobnost med nasprotujočima si znakoma na vizualni ravni, povprečna podobnost na fonetični ravni, medtem ko je primerjava na konceptualni ravni nevtralna.

Ob upoštevanju posebej visoke stopnje pozornosti upoštevne javnosti razlike, ki ločijo sporno znamko od prejšnjih znamk FLEXIROCK, FORMROCK, FLOOR-ROCK, TERMAROCK, KLIMAROCK, SPEEDROCK, DUROCK, SPLITROCK, PLANAROCK, TOPROCK, KLEMMROCK, FIXROCK, SONOROCK PLUS, VARIROCK, SONOROCK in MASTERROCK, zadostujejo za izključitev vsakršne verjetnosti zmede.

Element „rock“ je zelo opisen in poveličevalen v zvezi s proizvodi in storitvami, ki so označeni s prejšnjimi znamkami. Zato ni primeren za to, da bi bil skupni element družine znamk. Priznanje družine znamk s serijskim elementom „rock“ bi vodilo prav do monopolizacije elementa „rock“, ki je zelo opisen in poveličevalen v zvezi s proizvodi in storitvami, ki jih označujejo prejšnje znamke. Varstvo, okrepljeno s priznanjem obstoja družine znamk, bi pomenilo, da dejansko noben drug gospodarski subjekt ne bi mogel registrirati znamke z elementom „rock“ ter bi mu bila morebiti celo prepovedana uporaba tega elementa v sloganih in reklamnem gradivu. Take omejitve svobodne konkurence, ki bi izhajala iz pridržanja določenega osnovnega izraza angleškega jezika za en sam gospodarski subjekt, ni mogoče upravičiti z namenom nagraditve ustvarjalnih ali oglaševalskih prizadevanj imetnika prejšnjih znamk. Ker namreč ne gre za razlikovalni učinek, ki bi bil povečan zaradi uporabe, tržna vrednost, ki jo tvori navedeno pridržanje, ni rezultat takšnih prizadevanj imetnika, temveč zgolj posledica pomena besede, ki je vnaprej določen na podlagi zadevnega jezika in ki napotuje na značilnosti zadevnih proizvodov in storitev.

(Glej točke 19, 24, od 74 do 76, od 78 do 81, 88, 93 ter 95.)

4.      Celovita presoja verjetnosti zmede, kar zadeva vidno, fonetično ali pomensko podobnost nasprotujočih si znakov, mora temeljiti na celotnem vtisu, ki ga ti ustvarjajo, upoštevajoč zlasti njihove razlikovalne in prevladujoče elemente. Zaznava znamk, ki jo ima povprečni potrošnik glede zadevnih proizvodov ali storitev, ima glavno vlogo pri celoviti presoji navedene verjetnosti. Povprečni potrošnik v zvezi s tem navadno zaznava znamko kot celoto in ne preverja posameznih podrobnosti.

Presoja podobnosti med znamkama se ne more omejiti samo na upoštevanje enega sestavnega dela sestavljene znamke in njegovega primerjanja z drugo znamko. Nasprotno, opraviti je treba primerjavo s preučitvijo zadevnih znamk, upoštevajoč vsako kot celoto, kar ne izključuje, da lahko v celotnem vtisu, ki ga v spominu upoštevne javnosti ustvari sestavljena znamka, v nekaterih okoliščinah prevlada en ali več njenih sestavnih delov. Presojo podobnosti samo na podlagi prevladujočega elementa je mogoče opraviti le, če je mogoče vse preostale elemente znamke zanemariti. To bi se lahko zgodilo zlasti, če bi ta del na podobi znamke, ki se je upoštevna javnost spomni, prevladoval, tako da se pri celotnem vtisu znamke drugi deli lahko zanemarijo.

Čeprav povprečni potrošnik navadno zaznava znamko kot celoto in ne preverja posameznih podrobnosti, pa to še ne pomeni, da bo, ko bo videl besedni znak, identificiral besedne elemente, ki ga spominjajo na konkretni pomen ali so podobni besedam, ki jih pozna. Identifikacija besednih elementov, ki jih potrošnik razume, je upoštevna z vidika presoje fonetične, vizualne in konceptualne podobnosti med nasprotujočimi si znaki.

Odboru za pritožbe nič ne preprečuje, da najprej identificira razumljive elemente nasprotujočih si znakov, presodi njihov razlikovalni učinek in nato primerja navedene znake v celoti. To je povsem v skladu z zgoraj navedeno sodno prakso. Poleg tega se za opredelitev „razlikovalnih“ in „prevladujočih“ elementov lahko zahteva presoja sposobnosti razlikovanja glede vseh delov znamke in torej opredelitev manj razlikovalnih elementov. To pa ne posega v upoštevanje celotnega vtisa, ki ga znamke ustvarijo na poznejši stopnji preizkusa.

(Glej točke 32, 33, 37 in 43.)

5.      Za presojo razlikovalnega učinka elementa, ki sestavlja znamko, je treba presoditi, kako veliko ali malo lahko ta element prispeva k možnosti, da se proizvodi ali storitve, za katere je bila znamka registrirana, opredelijo, kot da izvirajo iz določenega podjetja, in jih tako razlikuje od proizvodov ali storitev drugih podjetij. Ob tej presoji je treba upoštevati predvsem pomembne lastnosti zadevnega elementa ter to, ali je znamka opisna za proizvode, za katere je bila registrirana.

(Glej točko 34.)

6.      Verjetnost povezovanja je poseben primer verjetnosti zmede, ki jo označuje dejstvo, da se zadevni znamki, medtem ko ni verjetno, da bi neposredno zmedle ciljno javnost, lahko dojame kot dve znamki, ki pripadata istemu imetniku. Za upoštevanje tega merila mora zahteva za ugotovitev ničnosti temeljiti na obstoju več znamk, katerih skupne značilnosti jih uvrščajo v isto serijo ali družino znamk. Merilo serije ali družine znamk pa je upoštevno le, če je skupni element razlikovalen. Če je namreč ta element opisen, ne more povzročiti verjetnosti zmede.

Na okrepljeno varstvo, ki je priznano družini znamk, se ni mogoče veljavno sklicevati če je skupni element prejšnjih znamk zelo opisen glede zadevnih proizvodov in storitev. Izraz, ki napotuje na lastnosti navedenih proizvodov in navedenih storitev namreč ne more tvoriti posebne skupne osnove družine znamk.

(Glej točki 91 in 92.)