SODBA SODIŠČA (četrti senat)
z dne 16. septembra 2021(*)
„Predhodno odločanje – Samozaposleni trgovski zastopniki – Direktiva 86/653/ES – Člen 1(2) – Pojem ,trgovski zastopnik‘ – Elektronska dobava računalniške programske opreme strankam – Podelitev licence za uporabo za nedoločen čas – Pojma ,prodaja‘ in ,izdelki‘“
V zadevi C‑410/19,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Supreme Court of the United Kingdom (vrhovno sodišče Združenega kraljestva) z odločbo z dne 22. maja 2019, ki je na Sodišče prispela 27. maja 2019, v postopku
The Software Incubator Ltd
proti
Computer Associates (UK) Ltd,
SODIŠČE (četrti senat),
v sestavi M. Vilaras, predsednik senata, N. Piçarra, D. Šváby, S. Rodin, sodniki, in K. Jürimäe (poročevalka), sodnica,
generalni pravobranilec: E. Tanchev,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za The Software Incubator Ltd O. Segal, QC, in E. Meleagros, solicitor,
– za Computer Associates (UK) Ltd J. Dhillon, QC, D. Heaton, barrister, ter C. Hopkins in J. Mash, solicitors,
– za nemško vlado J. Möller, M. Hellmann in U. Bartl, agenti,
– za Evropsko komisijo L. Armati in L. Malferrari, agenta,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 17. decembra 2020
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 1(2) Direktive Sveta z dne 18. decembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic o samozaposlenih trgovskih zastopnikih (86/653/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 177).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbama The Software Incubator Ltd in Computer Associates (UK) Ltd (v nadaljevanju: Computer Associates) glede plačila odškodnine zaradi prenehanja pogodbe, sklenjene med tema družbama.
Pravni okvir
Pravo Unije
Sporazum o izstopu
3 Svet Evropske unije je s Sklepom (EU) 2020/135 z dne 30. januarja 2020 o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL 2020, L 29, str. 1, v nadaljevanju: Sporazum o izstopu) v imenu Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (ESAE) odobril Sporazum o izstopu, ki je bil priložen k temu sklepu.
4 Člen 86 Sporazuma o izstopu, naslovljen „Zadeve, ki tečejo pred Sodiščem Evropske unije“, v odstavkih 2 in 3 določa:
„2. Sodišče Evropske unije ostane pristojno za predhodno odločanje o zadevah na predloge sodišč Združenega kraljestva, ki so bili vloženi pred koncem prehodnega obdobja.
3. Za namene tega poglavja se šteje, da je bil postopek sprožen pred Sodiščem Evropske unije in da so bili predlogi za predhodno odločanje vloženi v trenutku, ko je bilo pisanje o začetku postopka registrirano v tajništvu Sodišča […]“.
5 V skladu s členom 126 Sporazuma o izstopu se je prehodno obdobje začelo z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma in končalo 31. decembra 2020.
Direktiva 86/653
6 V drugi in tretji uvodni izjavi Direktive 86/653 je navedeno:
„ker razlike v nacionalnih zakonodajah glede trgovskega zastopanja občutno vplivajo na pogoje konkurence in na opravljanje poklica znotraj [Evropske unije] ter škodujejo stopnji varnosti trgovskih zastopnikov v njihovih odnosih z naročiteljem, pa tudi varnosti pri sklepanju trgovskih poslov; ker te razlike otežujejo sklepanje in izvajanje pogodb o trgovskem zastopanju med naročiteljem in trgovskim zastopnikom, ki imata sedež v različnih državah članicah;
ker mora blagovna menjava med državami članicami potekati pod pogoji, ki ustrezajo tistim v notranjem trgu, in to zahteva približevanje pravnih sistemov držav članic v takšnem obsegu, ki zagotavlja dobro delovanje skupnega trga; ker celo enotne kolizijske norme na področju trgovskega zastopanja ne odpravljajo zgoraj navedenih pomanjkljivosti in zato ne dovoljujejo opustitve predlaganega usklajevanja.“
7 Člen 1 te direktive določa:
„1. Usklajevalni ukrepi, ki jih predpisuje ta direktiva, se nanašajo na zakone in druge predpise držav članic, ki urejajo pravna razmerja med trgovskimi zastopniki in njihovimi naročitelji.
2. V skladu s to direktivo je ‚trgovski zastopnik‘ tisti, ki ima kot samozaposleni posrednik trajno pooblastilo za posredovanje pri prodaji ali nakupu izdelkov za drugo osebo, v nadaljevanju ‚naročitelj‘, ali za posredovanje in sklepanje poslov v imenu naročitelja in za njegov račun.
3. Trgovski zastopnik v skladu s to direktivo ne more biti:
– oseba, ki ima kot organ pravico, da za neko družbo ali združenje prevzema zavezujoče obveznosti,
– družbenik, ki je zakonito pooblaščen, da za druge družbenike prevzema zavezujoče obveznosti,
– stečajni upravitelj, stečajni upravitelj s poslovodnimi pooblastili, likvidacijski ali stečajni upravitelj.“
8 Člen 2(1) navedene direktive določa:
„Ta direktiva se ne uporablja za:
– trgovske zastopnike, ki za svojo dejavnost ne prejemajo plačila,
– trgovske zastopnike, ki poslujejo na blagovnih borzah ali na borzah kmetijskih pridelkov in surovin,
– organizacijo, ki je poznana pod imenom ‚Crown Agents for Overseas Governments and Administrations‘, ustanovljena v Veliki Britaniji v skladu z Zakonom o Crown Agents iz leta 1979, ali na njene podružnice.“
9 Člen 3 iste direktive določa:
„1. Trgovski zastopnik mora pri opravljanju svojih dejavnosti skrbeti za interese naročitelja in delovati pošteno in v dobri veri.
2. Trgovski zastopnik mora zlasti:
(a) zavzemati se za posredovanje in morebitno sklepanje poslov, za katere je pristojen;
(b) posredovati naročitelju vse dostopne informacije;
(c) upoštevati ustrezna navodila naročitelja.“
10 Člen 4(2) Direktive 86/653 določa:
„Naročitelj mora zlasti:
(a) trgovskemu zastopniku dati na voljo vso potrebno dokumentacijo, ki se nanaša na zadevne izdelke;
(b) trgovskemu zastopniku priskrbeti vse potrebne informacije za izvajanje pogodbe o trgovskem zastopanju in ga obvestiti v primernem roku, brž ko uvidi, da bo obseg trgovskih poslov občutno nižji, kakor bi lahko pričakoval trgovski zastopnik.“
11 Člen 6(1) te direktive določa:
„Če med pogodbenimi strankami ni dogovora glede plačila, ima trgovski zastopnik, ne glede na uporabo obveznih predpisov držav članic o višini plačila, pravico do plačila, ki je običajno v kraju, kjer opravlja svojo dejavnost za zastopanje izdelkov, opredeljenih v pogodbi o trgovskem zastopanju. Če take navade ni, ima trgovski zastopnik pravico do ustreznega plačila, pri katerem se upoštevajo vsi dejavniki v zvezi s poslom.“
Pravo Združenega kraljestva
12 Direktiva 86/653 je bila v pravo Združenega kraljestva prenesena s Commercial Agents (Council Directive) Regulations 1993 (Statutory Instruments 1993/3053) (uredba o trgovskih zastopnikih (na podlagi Direktive Sveta) iz leta 1993 (zakonski predpisi 1993/3053)). Člen 2(1) te uredbe določa:
„V tej uredbi:
trgovski zastopnik pomeni samozaposlenega posrednika, ki ima trajno pooblastilo za posredovanje pri prodaji ali nakupu izdelkov za drugo osebo (v nadaljevanju: naročitelj) ali za posredovanje in sklepanje prodaje ali nakupa izdelkov v imenu naročitelja in za njegov račun; […]“.
Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje
13 Computer Associates je družba, ki trži programsko opremo za avtomatizacijo aplikacij storitev za uvedbo in upravljanje aplikacij prek podatkovnega centra (v nadaljevanju: zadevna programska oprema). Namen te programske opreme je koordiniranje in samodejno izvajanje uporabe in posodobitev drugih aplikacij v različnih operativnih okolij velikih organizacij, kot so banke in zavarovalnice, tako da so aplikacije, na katerih temelji, v celoti vključene v operacijsko okolje programske opreme.
14 Družba Computer Associates je svojim strankam v elektronski obliki podeljevala licence za uporabo zadevne programske opreme na določenem ozemlju za dovoljeno število končnih uporabnikov.
15 Podelitev licence za to programsko opremo je bila pogojena s spoštovanjem obveznosti, v skladu s katerimi stranka med drugim ni smela dostopati do dela navedene programske opreme, ki ga ni bila upravičena uporabljati, dekompilirati ali spreminjati te programske opreme in je dajati v najem, cedirati, prenesti ali zanjo podeliti podlicenco.
16 Iz navedb predložitvenega sodišča je razvidno, da je bilo licenco za uporabo zadevne programske opreme mogoče podeliti bodisi za nedoločen bodisi za določen čas. Stranka je morala v primeru odstopa od pogodbe zaradi bistvene neizpolnitve obveznosti, ki jo je bilo mogoče pripisati drugi stranki, ali zaradi insolventnosti te stranke to programsko opremo družbi Computer Associates vrniti, jo izbrisati ali jo uničiti. V praksi je bila večina licenc vseeno podeljenih za nedoločen čas. Družba Computer Associates je v zvezi s tem ohranila vse pravice, to so med drugim avtorske pravice, lastninske pravice, patenti, pravice v zvezi z znamkami in drugi premoženjski interesi, povezani z navedeno programsko opremo.
17 Družba Computer Associates je 25. marca 2013 sklenila pogodbo z družbo The Software Incubator. V skladu s točko 2.1 te pogodbe je družba The Software Incubator delovala za račun družbe Computer Associates, da bi v Združenem kraljestvu in na Irskem iskala potencialne stranke zaradi „promoviranja, trženja in prodaje [zadevne programske opreme]“. V skladu z navedeno pogodbo so bile obveznosti družbe The Software Incubator omejene na promocijo in trženje te programske opreme. Družba The Software Incubator ni imela pooblastila za prenos lastninske pravice na navedeni programski opremi.
18 Družba Computer Associates je z dopisom z dne 9. oktobra 2013 odstopila od pogodbe z družbo The Software Incubator.
19 Družba The Software Incubator je na podlagi določb nacionalne zakonodaje, s katerimi je bila prenesena Direktiva 86/653, zoper družbo Computer Associates vložila odškodninsko tožbo pri High Court of Justice (England Wales), Queen’s Bench Division (višje sodišče (Anglija in Wales), oddelek Queen’s Bench, Združeno kraljestvo). Družba Computer Associates je izpodbijala opredelitev svojega razmerja z družbo The Software Incubator za pogodbo o trgovskem zastopanju in trdila, da dobava računalniške programske opreme stranki po elektronski poti skupaj s podelitvijo licence za uporabo navedene programske opreme za nedoločen čas ne pomeni „prodaje izdelkov“ v smislu člena 1(2) te direktive.
20 High Court of Justice (England Wales), Queen’s Bench Division (višje sodišče (Anglija in Wales), oddelek Queen’s Bench) je z odločbo z dne 1. julija 2016 ugodilo predlogu družbe The Software Incubator in odločilo, naj se tej družbi plača odškodnina v višini 475.000 funtov šterlingov (GBP) (približno 531.000 EUR). To sodišče je v tem okviru menilo, da je „prodaja izdelkov“ v smislu Uredbe 1993/3053 avtonomna opredelitev, ki mora vključevati dobavo programske opreme.
21 Družba Computer Associates je zoper to sodbo vložila pritožbo pri Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) (pritožbeno sodišče (Anglija in Wales) (civilni oddelek), Združeno kraljestvo). To sodišče je z odločbo z dne 19. marca 2018 razsodilo, da programska oprema, ki je bila stranki dobavljena elektronsko, ni „izdelek“ v smislu člena 1(2) Direktive 86/653, kot ga razlaga Sodišče. Sklenilo je, da družba Software Incubator ni „trgovski zastopnik“ v smislu te določbe, in zavrnilo odškodninski zahtevek te družbe.
22 Družba The Software Incubator je to odločbo izpodbijala pri Supreme Court of the United Kingdom (vrhovno sodišče Združenega kraljestva).
23 To sodišče prosi Sodišče za razlago člena 1(2) Direktive 86/653, ki jo potrebuje za ugotovitev, ali se pojem „trgovski zastopnik“, pooblaščen za posredovanje pri „prodaji izdelkov“, uporablja v primeru, da se stranki elektronsko dobavi računalniška programska oprema, katere uporaba je urejena z licenco, podeljeno za nedoločen čas.
24 V teh okoliščinah je Supreme Court of the United Kingdom (vrhovno sodišče Združenega kraljestva) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:
„1. Ali kopija računalniške programske opreme, če se naročiteljevim strankam dostavi elektronsko in ne na fizičnem nosilcu, pomeni ,izdelek‘ v smislu tega izraza, kot je razviden iz opredelitve trgovskega zastopnika v členu 1(2) [Direktive 86/653]?
2. Če se računalniška programska oprema naročiteljevim strankam dobavi tako, da se stranki podeli licenca za uporabo kopije programske opreme za nedoločen čas, ali to pomeni ,prodajo izdelkov‘ v smislu tega izraza, kot je razviden iz opredelitve trgovskega zastopnika v členu 1(2) [Direktive 86/653]?“
Vprašanji za predhodno odločanje
25 Najprej je treba ugotoviti, da iz člena 86(2) Sporazuma o izstopu, ki je začel veljati 1. februarja 2020, izhaja, da Sodišče ostaja pristojno za predhodno odločanje o predlogih sodišč Združenega kraljestva, ki so bili vloženi pred koncem prehodnega obdobja, določenega za 31. december 2020, kar velja za ta predlog za sprejetje predhodne odločbe.
26 Predložitveno sodišče z vprašanjema, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba pojem „prodaja izdelkov“ iz člena 1(2) Direktive 86/653 razlagati tako, da lahko zajema to, da se za plačilo cene stranki elektronsko dobavi računalniška programska oprema, kadar se hkrati s to dobavo podeli licenca za uporabo te programske opreme za nedoločen čas.
27 Člen 1(2) Direktive 86/653 določa, da je v skladu s to direktivo „trgovski zastopnik“ tisti, ki ima kot samozaposleni posrednik trajno pooblastilo za posredovanje pri prodaji ali nakupu izdelkov za drugo osebo, imenovano „naročitelj“, ali za posredovanje in sklepanje poslov v imenu naročitelja in za njegov račun.
28 Ta določba torej določa tri pogoje, ki morajo biti izpolnjeni in zadostujejo za to, da je mogoče neko osebo opredeliti za „trgovskega zastopnika“. Prvič, ta oseba mora biti samozaposleni posrednik. Drugič, ta oseba mora biti trajno pogodbeno vezana na naročitelja. Tretjič, opravljati mora dejavnost, ki je bodisi posredovanje pri prodaji ali nakupu izdelkov za naročitelja bodisi posredovanje in sklepanje teh poslov v imenu naročitelja in za njegov račun (sodba z dne 21. novembra 2018, Zako, C‑452/17, EU:C:2018:935, točka 23).
29 V obravnavani zadevi gre le za tretjega od teh pogojev v delu, v katerem se nanaša na posredovanje pri „prodaji izdelkov“ za naročitelja. V zvezi s tem je treba ugotoviti, da Direktiva 86/653 ne opredeljuje pojma „prodaja izdelkov“ in ne napotuje na nacionalno pravo glede pomena, ki ga je treba dati temu pojmu.
30 V teh okoliščinah je treba pojem „prodaja izdelkov“ v vsej Evropski uniji razlagati avtonomno in enotno ob upoštevanju zahtev po enotni uporabi prava Unije v povezavi z načelom enakosti. Ta pojem je tako avtonomen pojem prava Unije, katerega obseg se ne more določiti s sklicevanjem na znane pojme prava držav članic ali na razvrstitve na nacionalni ravni (glej po analogiji sodbo z dne 9. julija 2020, RL (Direktiva o boju proti zamudam pri plačilih), C‑199/19, EU:C:2020:548, točka 27 in navedena sodna praksa).
31 V zvezi s tem je treba opozoriti, da je treba določitev pomena in obsega pojmov, ki jih pravo Unije ne opredeljuje, določiti v skladu z njihovim običajnim pomenom v vsakdanjem jeziku, pri čemer je treba upoštevati okoliščine, v katerih se uporabljajo, in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del so (sodba z dne 4. junija 2020, Trendsetteuse, C‑828/18, EU:C:2020:438, točka 26 in navedena sodna praksa).
32 Ob upoštevanju teh elementov je treba ugotoviti, ali pojem „prodaja izdelkov“ iz člena 1(2) Direktive 86/653 lahko zajema to, da se za plačilo cene stranki elektronsko dobavi računalniška programska oprema, kadar se hkrati s to dobavo podeli licenca za uporabo te programske opreme za nedoločen čas.
33 V zvezi z besedilom te določbe je treba navesti, da se ta splošno sklicuje na pojem „prodaja izdelkov“, ne da bi bila v njej opredeljena izraza „prodaja“ ali „izdelki“, ki poleg tega nista opredeljena v nobeni drugi določbi te direktive.
34 Na prvem mestu, z izrazom „izdelki“ je treba v skladu s sodno prakso Sodišča razumeti proizvode, ki se lahko ocenijo v denarju in ki so lahko kot taki predmet poslovnih transakcij (glej v tem smislu sodbo z dne 26. oktobra 2006, Komisija/Grčija, C‑65/05, EU:C:2006:673, točka 23 in navedena sodna praksa).
35 Iz tega izhaja, da lahko navedeni izraz zaradi svoje splošne opredelitve zajema računalniško programsko opremo, kot je programska oprema v obravnavani zadevi, če ima ta tržno vrednost in je lahko predmet poslovne transakcije.
36 Poleg tega je treba pojasniti, da je programsko opremo mogoče opredeliti za „izdelke“ ne glede na to, ali je dobavljena na fizičnem nosilcu ali, kot v obravnavani zadevi, elektronsko s prenosom s spleta.
37 Na eni strani namreč, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 55 sklepnih predlogov, uporaba izraza „izdelki“ v različnih jezikovnih različicah Direktive 86/653 ne razkriva nikakršnega razlikovanja glede na telesnost ali netelesnost zadevnih stvari.
38 Na drugi strani je Sodišče že presodilo, da sta z ekonomskega vidika prodaja računalniškega programa na CD-ROM-u ali DVD-ju in prodaja takega programa prek prenosa s spleta podobni, saj je prenos s spleta funkcionalno enakovreden izročitvi materialnega nosilca (sodba z dne 3. julija 2012, UsedSoft, C‑128/11, EU:C:2012:407, točka 61).
39 Zato lahko pojem „izdelki“ v smislu člena 1(2) Direktive 86/653 zajema računalniško programsko opremo ne glede na nosilec, na katerem se ta programska oprema dobavlja.
40 Na drugem mestu, po splošno sprejeti opredelitvi je „prodaja“ dogovor, s katerim oseba proti plačilu cene prenese lastninsko pravico na telesni ali netelesni stvari, ki ji pripada, na drugo osebo (sodba z dne 3. julija 2012, UsedSoft, C‑128/11, EU:C:2012:407, točka 42).
41 V zvezi s konkretnim primerom prodaje kopije računalniške programske opreme je Sodišče presodilo, da prenos kopije računalniškega programa s spleta in sklenitev licenčne pogodbe o uporabi v zvezi s to kopijo pomenita nedeljivo celoto. Prenos kopije takega programa s spleta je namreč brez pomena, če je njen imetnik ne more uporabljati. Za pravno opredelitev je torej treba ti transakciji obravnavati skupaj (glej v tem smislu sodbo z dne 3. julija 2012, UsedSoft, C‑128/11, EU:C:2012:407, točka 44).
42 Tako je Sodišče ugotovilo, da dajanje na voljo kopije računalniške programske opreme prek prenosa s spleta in sklenitev s tem povezane licenčne pogodbe o uporabi, katere namen je, da stranke navedeno kopijo lahko uporabljajo za nedoločen čas, za kar plačajo ceno, ki imetniku avtorske pravice omogoča, da dobi plačilo, ki ustreza ekonomski vrednosti kopije dela, katerega lastnik je, vključuje prenos lastninske pravice na tej kopiji (glej v tem smislu sodbo z dne 3. julija 2012, UsedSoft, C‑128/11, EU:C:2012:407, točki 45 in 46).
43 Zato je treba glede na besedilo člena 1(2) Direktive 86/653 ugotoviti, da to, da se za plačilo cene stranki elektronsko dobavi računalniška programska oprema, kadar se hkrati s to dobavo podeli licenca za uporabo te programske opreme za nedoločen čas, lahko spada v okvir pojma „prodaja izdelkov“ v smislu te določbe.
44 To razlago potrjuje sobesedilo tega člena.
45 Člen 1(3) in člen 2 Direktive 86/653 namreč podrobno določata nekaj primerov, ki so izključeni iz pojma „trgovski zastopnik“ oziroma s področja uporabe te direktive (sodba z dne 21. novembra 2018, Zako, C‑452/17, EU:C:2018:935, točka 40).
46 Nobena od teh izključitev pa se ne nanaša na „prodajo izdelkov“, ki je predmet dejavnosti „trgovskega zastopnika“ iz člena 1(2) navedene direktive.
47 Poleg tega, kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točkah 66 in 67 sklepnih predlogov, „prodaja izdelkov“, kot je opisana v točki 43 te sodbe, ni ovira niti za izpolnitev pravic in obveznosti trgovskega zastopnika oziroma naročitelja v skladu z določbami členov 3, 4 in 5 Direktive 86/653 niti za to, da trgovski zastopnik prejme plačilo v skladu z določbami člena 6 te direktive.
48 Nazadnje, navedeno razlago podpirajo cilji Direktive 86/653, katere namen je, kot je navedeno v njeni drugi in tretji uvodni izjavi, varstvo trgovskih zastopnikov v njihovih razmerjih z naročitelji, povečanje varnosti pri sklepanju trgovskih poslov in olajšanje blagovne menjave med državami članicami s približevanjem njihovih pravnih sistemov na področju trgovskega zastopanja (glej v tem smislu sodbo z dne 21. novembra 2018, Zako, C‑452/17, EU:C:2018:935, točka 26 in navedena sodna praksa).
49 V zvezi s tem bi bil polni učinek varstva, ki ga zagotavlja Direktiva 86/653, ogrožen, če bi bilo treba dobavo programske opreme v okoliščinah, navedenih v točki 43 te sodbe, izključiti iz pojma „prodaja izdelkov“ v smislu člena 1(2) te direktive.
50 Ta razlaga navedene določbe bi namreč iz tega varstva izključevala osebe, ki s sodobnimi tehnologijami opravljajo naloge, primerljive nalogam trgovskih zastopnikov, katerih naloga je prodaja telesnih izdelkov, zlasti iskanje in pridobivanje strank.
51 Iz vseh zgornjih ugotovitev izhaja, da je treba na postavljeni vprašanji odgovoriti, da je treba pojem „prodaja izdelkov“ iz člena 1(2) Direktive 86/653 razlagati tako, da lahko zajema to, da se za plačilo cene stranki elektronsko dobavi računalniška programska oprema, kadar se hkrati s to dobavo podeli licenca za uporabo te programske opreme za nedoločen čas.
Stroški
52 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:
Pojem „prodaja izdelkov“ iz člena 1(2) Direktive Sveta z dne 18. decembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic o samozaposlenih trgovskih zastopnikih (86/653/EGS) je treba razlagati tako, da lahko zajema to, da se za plačilo cene stranki elektronsko dobavi računalniška programska oprema, kadar se hkrati s to dobavo podeli licenca za uporabo te programske opreme za nedoločen čas.
Podpisi