SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (osmi senat)
z dne 13. maja 2015(*)
„Model Skupnosti – Postopek za ugotovitev ničnosti – Registrirani model, ki predstavlja kanaleto za prho – Predhodni model – Razlogi za ničnost – Novost – Individualna narava – Vidne značilnosti predhodnega modela – Zadevni izdelki – Členi od 4 do 7, 19 in 25(1)(b) Uredbe (ES) št. 6/2002“
V zadevi T‑15/13,
Group Nivelles s sedežem v Gingelomu (Belgija), ki jo zastopa H. Jonkhout, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopata S. Bonne in A. Folliard-Monguiral, zastopnika,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom UUNT za pritožbe, intervenientka pred Splošnim sodiščem, je bila
Easy Sanitairy Solutions BV s sedežem v Losserju (Nizozemska), ki jo zastopa F. Eijsvogels, odvetnik,
zaradi tožbe zoper odločbo tretjega odbora UUNT za pritožbe z dne 4. oktobra 2012 (zadeva R 2004/2010‑3) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbama I‑drain BVBA in Easy Sanitairy Solutions BV,
SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat),
v sestavi D. Gracias (poročevalec), predsednik, M. Kančeva, sodnica, in C. Wetter, sodnik,
sodna tajnica: J. Weychert, administratorka,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 7. januarja 2013,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je UUNT v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložil 16. julija 2013,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je intervenientka v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila 15. julija 2013 in v katerem predlaga razveljavitev odločbe odbora za pritožbe glede vprašanja, ki v tožbi ni bilo navedeno,
na podlagi replike, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 30. septembra 2013,
na podlagi predloga, ki ga je intervenientka v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila 14. novembra 2013, za izločitev pisne vloge, ki jo je tožeča stranka v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila 30. septembra 2013, pisnih stališč, ki sta jih v zvezi s tem predlogom tožeča stranka in UUNT v sodno tajništvo Splošnega sodišča vložili 16. in 17. decembra 2013, ter sklepa z dne 11. novembra 2014, s katerim je bil ta predlog zavrnjen,
na podlagi pisnega vprašanja, ki ga je Splošno sodišče postavilo strankama,
na podlagi pozivov za predložitev listin, ki ju je Splošno sodišče naslovilo na tožečo stranko in intervenientko 17. novembra 2014,
na podlagi obravnave z dne 11. decembra 2014
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Intervenientka, družba Easy Sanitairy Solutions BV, je 28. novembra 2003 na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 142) pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) vložila prijavo za registracijo modela Skupnosti. Ta prijava se je nanašala na model s takim videzom:
2 Izpodbijani model je bil kot model Skupnosti registriran pod številko 000107834‑0025 in objavljen v Biltenu modelov Skupnosti št. 19/2004 z dne 9. marca 2004. V skladu s to registracijo predstavlja „odtok za prho (shower drain)“.
3 Registracija izpodbijanega modela je bila 31. marca 2009 podaljšana. To podaljšanje je bilo objavljeno v Biltenu modelov Skupnosti št. 61/2009 z dne 2. aprila 2009.
4 Družba I‑drain BVBA je 3. septembra 2009 v skladu s členom 52 Uredbe št. 6/2002 vložila zahtevo za razglasitev ničnosti izpodbijanega modela. V utemeljitev zahteve je navedla razlog za ničnost iz člena 25(1)(b) Uredbe št. 6/2002. Kot je razvidno iz člena 4(1) Uredbe št. 6/2002, se ti pogoji nanašajo zlasti na novost (v smislu člena 5 navedene uredbe) in individualno naravo (v smislu člena 6 te uredbe) izpodbijanega modela, ki se presojajo na datum njegovega razkritja javnosti, določenega v skladu s členom 7 navedene uredbe.
5 Družba I‑drain je v utemeljitev zahteve za razglasitev ničnosti med drugim predložila izrezke iz katalogov družbe Blücher (v nadaljevanju: kataloga Blücher). V katalogih Blücher je bila med drugim ta slika:
6 Tožeča stranka, družba Group Nivelles, je po združitvi s prevzemom 30. avgusta 2010 prevzela pravice in obveznosti družbe I‑drain, ki je prenehala obstajati kot pravna oseba.
7 Oddelek UUNT za ničnost je z odločbo z dne 23. septembra 2010 razglasil ničnost izpodbijanega modela in tako ugodil zahtevi, ki jo je predložila družba I‑drain.
8 Oddelek za ničnost je navedel, da je iz trditev družbe I‑drain jasno razvidno, da je njena zahteva za razglasitev ničnosti utemeljena na domnevnem neobstoju novosti in individualne narave izpodbijanega modela Skupnosti (točka 3 odločbe oddelka za ničnost). Menil je, da model stricto sensu predstavlja ploščo, posodo in odtok za prho in da je edina vidna značilnost tega modela zgornji del navedene plošče (točka 15 odločbe oddelka za ničnost). Ta plošča pa naj bi bila enaka tisti, ki je prikazana v središču slike v točki 5 zgoraj, zato naj izpodbijani model v primerjavi z modelom, prikazanim na tej listini, ne bi imel novega videza (točka 19 odločbe oddelka za ničnost). Oddelek za ničnost je poleg tega kot neupoštevno zavrnil trditev intervenientke, da se plošča, prikazana v središču slike v točki 5 zgoraj, uporablja v drugačnem okolju od tistega, v katerem naj bi se uporabljal izdelek, v katerem je zajet izpodbijani model. Po njegovem mnenju „uporaba izdelka, v katerega je vgrajen model, ni element [njegovega] videza in zato razlika ne vpliva na primerjavo med tema nasprotujočima si modeloma“ (točka 20 odločbe oddelka za ničnost).
9 Intervenientka je 15. oktobra 2010 na podlagi členov od 55 do 60 Uredbe št. 6/2002 vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za ničnost.
10 Tretji odbor za pritožbe je z odločbo z dne 4. oktobra 2012 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) razveljavil odločbo oddelka za ničnost z dne 23. septembra 2010. V nasprotju z oddelkom za ničnost je v bistvu ugotovil, da ima izpodbijani model Skupnosti nov videz v smislu člena 5 Uredbe št. 6/2002, ker ni enak plošči, prikazani v središču slike v točki 5 zgoraj, ampak se od nje razlikuje, pri čemer razlike niso niti „neznatne“ niti jih ni „težko objektivno oceniti“, zato jih ni mogoče šteti za nepomembne (točke od 31 do 33 izpodbijane odločbe). Zadevo je vrnil oddelku za ničnost, „da odloči o zahtevi za razglasitev ničnosti, utemeljeni na členu 25(1)(b) v povezavi s [členoma 4(1) in 6]“ Uredbe št. 6/2002 (točka 2 izreka izpodbijane odločbe).
Predlogi strank
11 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razveljavi;
– potrdi – po spremembi obrazložitve, če presodi, da je ta potrebna – odločbo oddelka za ničnost z dne 23. septembra 2010.
12 UUNT Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
13 Intervenientka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– izpodbijano odločbo razveljavi zaradi drugega razloga, kot so tisti, ki jih je navedla tožeča stranka;
– tožeči stranki in UUNT naloži plačilo stroškov.
14 Tožeča stranka je 30. septembra 2013 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila pisno vlogo, določeno v členu 135(3) Poslovnika, v kateri je vztrajala pri svojih prvotnih predlogih in pojasnila, da je med drugim predlagala, da se „nasprotna tožba“ intervenientke zavrne in da se „UUNT [ali] intervenientki“ naloži plačilo stroškov.
Pravo
Dopustnost drugega tožbenega predloga tožeče stranke
15 UNNT trdi, da je drugi tožbeni predlog tožeče stranke nedopusten. Meni, da tožeča stranka Splošnemu sodišču v bistvu predlaga, naj potrdi odločbo oddelka za ničnost z dne 23. septembra 2010. Iz sodne prakse pa naj bi izhajalo (sodbi z dne 27. septembra 2011, El Jirari Bouzekri/UUNT – Nike International (NC NICKOL), T‑207/09, ZOdl., EU:T:2011:537, točke od 15 do 17, in z dne 29. februarja 2012, Certmedica International in Lehning entreprise/UUNT – Lehning entreprise in Certmedica International (L112), T‑77/10 in T‑78/10, ZOdl., EU:T:2012:95, točka 32), da Splošno sodišče ni pristojno za izdajo potrdilnih ali ugotovitvenih sodb.
16 Intervenientka se izrecno ne sklicuje na nedopustnost drugega tožbenega predloga tožeče stranke, vendar trdi, da Splošno sodišče ne more potrditi odločbe oddelka za ničnost z dne 23. septembra 2010 in da je treba zadevo, če Splošno sodišče izpodbijano odločbo razveljavi, vrniti v odločanje odboru za pritožbe, ki bo moral sprejeti odločitev ob upoštevanju razveljavitvene sodbe.
17 Teh trditev ni mogoče sprejeti.
18 Najprej, sodna praksa, ki jo navaja UUNT, ni upoštevna. V dveh sodbah, ki jih je navedel UUNT, gre za predloge, s katerimi se Splošnemu sodišču predlaga potrditev odločbe odbora za pritožbe (in ne odločbe nižje instance UUNT) glede vprašanja, o katerem je bilo v tej odločbi odločeno v korist stranke, ki je pri Splošnem sodišču vložila tožbo. Splošno sodišče je tako štelo, da iz člena 65(2) in (3) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1) (ki je vsebinsko enak členu 61(2) in (3) Uredbe št. 6/2002) izhaja, da tožbeni predlog, s katerim želi tožeča stranka doseči le potrditev tožbenega razloga ali trditev, ki jih je predložila v okviru pritožbe pred oddelkom za pritožbe in ki jim je zadnjenavedena instanca ugodila, ni dopusten (zgoraj v točki 15 navedeni sodbi NC NICKOL, EU:T:2011:537, točka 17, in L112, EU:T:2012:95, točka 32).
19 Člen 61 Uredbe št. 6/2002 namreč določa: v odstavku 1, da se proti odločbam odborov za pritožbe lahko vloži tožba pri Splošnem sodišču; v odstavku 2, da se tožba lahko vloži zaradi kršitev pravil o pristojnosti, kršitve bistvenih določb postopka, kršitve Pogodbe, Uredbe št. 6/2002 ali katerega koli pravnega pravila v zvezi z njihovo uporabo ali zaradi zlorabe pooblastil; v odstavku 3, da je Splošno sodišče pristojno za razveljavitev ali spremembo izpodbijane odločbe; in nazadnje v odstavku 4, da lahko tožbo vloži vsaka stranka v postopku, ki ji z odločbo odbora za pritožbe ni bilo ugodeno. Iz zadnjenavedenega odstavka torej sledi, a contrario, da stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri Splošnem sodišču ne more redno vložiti tožbe zoper odločbo navedenega odbora za pritožbe, s katero je bilo ugodeno vsem njenim zahtevkom.
20 V obravnavanem primeru pa tožeča stranka z drugim tožbenim predlogom ne želi doseči potrditve – v celoti ali delne – izpodbijane odločbe, ki je zanjo vrh tega neugodna. Z njim želi doseči, da bi Splošno sodišče sprejelo odločbo, ki bi jo moral oziroma bi jo lahko sprejel odbor za pritožbe, torej odločbo, da se pritožba pred njim zavrne in da se potrdi odločba oddelka za ničnost z dne 23. septembra 2010. Z drugimi besedami, ta tožbeni predlog je usmerjen v to, da bi Splošno sodišče izvedlo svoje pooblastilo za spremembo odločbe odbora za pritožbe, ki mu je podeljeno s členom 61(3) Uredbe št. 6/2002. Tak tožbeni predlog je torej dopusten (glej v tem smislu sodbo z dne 12. maja 2010, Beifa Group/UUNT – Schwan-Stabilo Schwanhäußer (Pripomoček za pisanje), T‑148/08, ZOdl., EU:T:2010:190, točke od 40 do 44).
Upoštevanje strani iz priloge A.9 k tožbi
21 UUNT in intervenientka trdita, da je tožeča stranka na strani 76 priloge A.9 k tožbi predložila listino, ki je UUNT ni predložila. Zato Splošnemu sodišču predlagata, naj te listine ne upošteva.
22 V zvezi s tem je treba po pregledu spisa UUNT, ki ga je ta na podlagi člena 133(3) Poslovnika poslal Splošnemu sodišču, ugotoviti, da listine s strani 76 priloge A.9 k tožbi ni med listinami, ki so jih stranke predložile UUNT. Na strani 75 navedene priloge je sicer kopija dopisa z dne 5. oktobra 2009, ki ga je M. F. iz družbe Blücher poslal R. G. iz družbe I‑drain, ki ga je tožeča stranka predložila v prilogi 4 k pisnim stališčem, ki jih je 2. aprila 2010 vložila pri oddelku za ničnost. Vendar pa listine s strani 76 te priloge ni niti v prilogah k tem pisnim stališčem niti, splošneje, med različnimi listinami, ki so jih stranke predložile v postopku pred UUNT. Poleg tega je zastopnik tožeče stranke na obravnavi v odgovoru na vprašanje Splošnega sodišča potrdil, da listine s strani 76 zadevne priloge v postopku pred UUNT ni bilo.
23 Spomniti je namreč treba, da je namen tožbe pred Splošnim sodiščem nadzor zakonitosti odločb odborov UUNT za pritožbe v smislu člena 61 Uredbe št. 6/2002, tako da naloga Splošnega sodišča ni ponovno preučevanje dejanskih okoliščin ob upoštevanju listin, ki so prvič predložene pred njim.
24 Tako je treba listino s strani 76 priloge A.9 k tožbi izločiti iz razprave, ne da bi bilo treba presojati njeno dokazno vrednost (glej v tem smislu sodbo Grupo Promer Mon Graphic/UUNT – PepsiCo (Okrogel promocijski izdelek), T‑9/07, ZOdl., EU:T:2010:96, točka 24 in navedena sodna praksa).
Dopustnost drugega tožbenega predloga intervenientke
25 UUNT se je pri obravnavanju predloga intervenientke za izločitev pisne vloge, določene v členu 135(3) Poslovnika, ki jo je tožeča stranka vložila 30. septembra 2013, skliceval zlasti na nedopustnost drugega tožbenega predloga intervenientke. Meni, da je predlog intervenientke za razveljavitev izpodbijane odločbe nedopusten, ker gre za zanjo ugodno odločbo. V utemeljitev svojega stališča navaja sodbo z dne 16. decembra 2008, Budějovický Budvar/UUNT – Anheuser-Busch (BUD) (T‑225/06, T‑255/06, T‑257/06 in T‑309/06, ZOdl., EU:T:2008:574, točki 150 in 151).
26 Čeprav naj UUNT ugovora nedopustnosti glede drugega tožbenega predloga intervenientke ne bi mogel podati v pisnih stališčih glede predloga intervenientke za umik pisne vloge, določen v členu 135(3) Poslovnika, ga je treba preučiti, saj gre v takem primeru za vprašanje, ki ga mora Splošno sodišče obravnavati po uradni dolžnosti.
27 V zvezi s tem je treba najprej spomniti, da lahko v skladu s členom 134(3) Poslovnika intervenient iz odstavka 1 tega člena (ki se nanaša na stranke v postopku pred odborom za pritožbe, ki niso tožeča stranka) v svojem odgovoru na tožbo predlaga razveljavitev ali spremembo odločbe odbora za pritožbe glede vprašanja, ki v tožbi ni navedeno, in na podlagi razlogov, ki v tožbi niso navedeni.
28 Dalje, sklicevanje na zgoraj v točki 25 navedeno sodbo BUD (EU:T:2008:574, točki 150 in 151) je treba zavrniti kot neupoštevno. Splošno sodišče je v tej sodbi zavrnilo nekatere trditve intervenientke v tej zadevi z ugotovitvijo, da „[je treba] ob predpostavki, da je treba [zadevne] trditve […] razumeti kot samostojen razlog na podlagi člena 134(2) Poslovnika, opozoriti, da ta razlog ni združljiv s predlogi intervenientke, […] [ki] ni predlagala, naj se [odločba odbora za pritožbe v tej zadevi] razveljavi ali spremeni na podlagi člena 134(3) Poslovnika“ (zgoraj v točki 25 navedena sodba BUD, EU:T:2008:574, točki 150 in 151). V obravnavanem primeru pa intervenientka predlaga prav razveljavitev izpodbijane odločbe.
29 V zvezi s trditvijo UUNT, da je bilo z izpodbijano odločbo intervenientki „ugodeno“, je treba spomniti, da je treba v skladu s sodno prakso šteti, da odločba odbora za pritožbe stranki pritrjuje, če je bilo z njo ugodeno predlogu te stranke na podlagi dela trditev, ki jih je ta stranka navedla, čeprav v njej drugi razlogi ali trditve te stranke niso bili preizkušeni ali pa so bili zavrnjeni (glej sodbo z dne 14. decembra 2011, Völkl/UUNT – Marker Völkl (VÖLKL), T‑504/09, ZOdl., EU:T:2011:739, točka 26 in navedena sodna praksa). Nasprotno je treba šteti, da odločba odbora za pritožbe stranki v smislu člena 61(4) Uredbe št. 6/2002 ne pritrjuje, če se ta o predlogih, ki jih je ta stranka vložila pri UUNT, izreče v škodo te stranke (glej po analogiji zgoraj navedeno sodbo VÖLKL, EU:T:2011:739, točka 27 in navedena sodna praksa).
30 V obravnavanem primeru je oddelek za ničnost ugotovil, da je bila zahteva za razglasitev ničnosti v bistvu utemeljena na domnevnem neobstoju novosti in individualne narave izpodbijanega modela Skupnosti. Ugotovil je tudi, da je bil zadnjenavedeni model v smislu člena 5(2) Uredbe št. 6/2002 enak predhodnemu modelu, in sicer modelu plošče, prikazane v središču slike v točki 5 zgoraj.
31 Intervenientka je tako pred oddelkom za ničnost v svojih pisnih stališčih z dne 22. junija 2010, ki jih je predložila kot odgovor na stališča tožeče stranke z dne 2. aprila 2010 in ki so navedena v točki 22 zgoraj, kot pred odborom za pritožbe (glej povzetek trditev intervenientke v točki 14 izpodbijane odločbe, zlasti razdelek z naslovom „Neupravičeno upoštevanje listine D1 pred oddelkom za ničnost za odločitev o novosti in individualni naravi izpodbijanega modela“, str. od 9 do 13 izpodbijane odločbe) trdila, da na sliki v točki 5 zgoraj, ki je prikazana tudi v točki 8 odločbe oddelka za ničnost, ni upodobljen odtok za prho, ampak samo rešetke, ki se lahko uporabijo za kanalete.
32 Intervenientka je tako trdila, da so bili slika v točki 5 zgoraj in, splošneje, izdelki iz katalogov Blücher povsem drugačni od izdelka, v katerem je zajet izpodbijani model. Zato se po mnenju intervenientke ti izdelki pri presoji o novosti in individualni naravi izpodbijanega modela ne bi smeli upoštevati.
33 Odbor za pritožbe teh trditev ni sprejel. Nasprotno, kakor pravilno opozarja intervenientka, je odbor za pritožbe v točki 31 izpodbijane odločbe ugotovil, da „[je bil] predhodni model sestavljen iz preprostega in kvadratnega odtoka za prho“. Tako je posredno, a jasno zavrnil trditev intervenientke, da naj bi v bistvu šlo za rešetke pri kanaleti. Nujna posledica te trditve je bila zavrnitev trditev intervenientke, da se modeli iz kataloga Blücher pri presoji novosti ali individualne narave izpodbijanega modela ne smejo upoštevati.
34 Čeprav je odbor za pritožbe sicer razveljavil odločbo oddelka za ničnost in zaradi neobstoja novosti razglasil ničnost zadnjenavedenega modela, je zadevo vseeno vrnil oddelku za ničnost, „da odloči o zahtevi za razglasitev ničnosti, utemeljeni na členu 25(1)(b) v povezavi s [členoma 4(1) in 6]“ Uredbe št. 6/2002, kakor je razvidno iz točke 2 izreka izpodbijane odločbe. Iz sklica na člen 6 navedene uredbe, ki se nanaša na individualno naravo, je razvidno, da mora oddelek za ničnost v postopku po vrnitvi zadeve v ponovno odločanje preučiti vprašanje obstoja take narave izpodbijanega modela. Odbor za pritožbe je poleg tega v zadnjem stavku točke 36 izpodbijane odločbe izrecno ugotovil, da „mora nov preizkus temeljiti dejstvih, dokazih in trditvah, ki so bili predloženi oddelku za ničnost, ter na novih dejstvih, dokazih in trditvah, ki sta jih stranki predložili odboru“ za pritožbe, torej vključno s katalogoma Blücher, za katera je intervenientka želela doseči, da se ju pri tem preizkusu ne upošteva.
35 Iz navedenega sledi, da v izpodbijani odločbi ni odločeno v korist predloga intervenientka in jo je zato treba šteti za odločbo, s katero ji ni ugodeno v smislu člena 61(4) Uredbe št. 6/2002. Intervenientka tako upravičena, da z drugim tožbenim predlogom predlaga njeno razveljavitev, nasprotne trditve UUNT pa je treba zavrniti (glej v tem smislu sodbo z dne 17. marca 2009, Laytoncrest/UUNT – Erico (TRENTON), T‑171/06, ZOdl., EU:T:2009:70, točka 21 in zgoraj v točki 29 navedeno sodbo VÖLKL, EU:T:2011:739, točka 28).
Utemeljenost prvega tožbenega predloga tožeče stranke
36 Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja en tožbeni razlog, ki se nanaša na napako odbora za pritožbe pri primerjavi izpodbijanega modela s prehodnimi modeli, ki so bili navedeni v utemeljitev zahteve za razglasitev ničnosti. Meni, da je odbor za pritožbe zaradi te napake napačno ugotovil, da je imel izpodbijani model nov videz v smislu člena 5 Uredbe št. 6/2002.
37 Tako je treba najprej ugotoviti, kateri predhodni model sta instanci UNNT upoštevali pri preizkusu zahteve za razglasitev ničnosti. Dalje, glede na to, da varstvo modela v smislu člena 4(1) Uredbe št. 6/2002 temelji na varstvu videza izdelka in da, kakor izhaja iz uvodne izjave 12 te uredbe, to varstvo ne zajema tistih sestavnih delov, ki med običajno uporabo izdelka niso vidni (glej v tem smislu sodbi z dne 9. septembra 2014, Biscuits Poult/UUNT – Banketbakkerij Merba (Biscuit), T‑494/12, ZOdl., EU:T:2014:757, točki 19 in 20, in z dne 3. oktobra 2014, Cezar/UUNT – Poli-Eco (Insert), T‑39/13, ZOdl., EU:T:2014:852, točke 40, 51 in 52), je treba določiti vidne sestavne dele tega predhodnega modela. Nazadnje, preveriti je treba, ali je oddelek za pritožbe pravilno izvedel primerjavo med vidnimi sestavnimi deli izpodbijanega modela in predhodnega modela.
38 Preden se opravi ta preizkus, je treba najprej spomniti, da se v skladu s členom 3(a) Uredbe št. 6/2002 pod pojmom „videz“ razume videz celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz značilnosti zlasti linij, obrisov, barv, oblike, teksture in/ali materialov izdelka in/ali značilnosti ornamentov na njem.
39 Poleg tega je v skladu s členom 4(1) te uredbe videz izdelka varovan z modelom Skupnosti le, če je nov in ima individualno naravo.
40 Člen 5 Uredbe št. 6/2002 v zvezi s tem določa:
„1. Videz izdelka šteje za novega, če javnosti še ni bil dostopen enak videz izdelka:
[…]
(b) v primeru registriranega modela Skupnosti, pred datumom vložitve prijave za registracijo videza izdelka, za katerega se zahteva varstvo, ali, če se zahteva prednostna pravica, datumom prednostne pravice.
2. Videzi izdelka štejejo za enake, če se njihove značilnosti razlikujejo le v nepomembnih podrobnostih.“
41 Iz člena 5(2) Uredbe št. 6/2002 je tako razvidno, da modela štejeta za enaka, če se njune značilnosti razlikujejo le v nepomembnih podrobnostih, to je v podrobnostih, ki niso takoj opazne in torej ne pomenijo niti majhnih razlik med navedenimi modeli. Nasprotno pa je za presojo novosti modela treba ugotoviti obstoj razlik, ki med nasprotujočimi si modeli niso nepomembne, čeprav so majhne (sodba z dne 6. junija 2013, Kastenholz/UUNT – Qwatchme (Cadrans de montre), T‑68/11, ZOdl., EU:T:2013:298, točka 37).
42 Povzeti je treba tudi ugotovitve iz odločbe oddelka za ničnost in izpodbijane odločbe.
43 Oddelek za ničnost je v točki 15 odločbe ugotovil, da je izpodbijani model predstavljal „odtok za prho (shower drain)“, sestavljen iz plošče, posode in odtoka. V zvezi s tem je dodal: „Posoda in odtok sta nameščena na spodnji strani plošče.“
44 Iz podobe izpodbijanega modela, kakor je prikazana v točki 1 zgoraj, je mogoče ugotoviti, da je – od leve proti desni – na prvi sliki prikazana plošča in pod njo posoda (po kateri odteka voda) in v njenem središču odtok; na drugi sliki spodnji del posode in v njenem središču odtok skupaj s spojem in na zadnji, tretji sliki spodnja zgornja stran plošče.
45 Oddelek za ničnost je v točki 16 odločbe ugotovil, da „[je bila] plošča med običajno uporabo, to je kadar je [bila] prha nameščena, vgrajena v tla, posoda in odtok pa zato nista bila vidna“. Na podlagi te ugotovitve je v točki 19 odločbe sklenil, da „[j]e [bila] edina vidna značilnost modela zgornja stran plošče“. Ker je bila po njegovem mnenju torej ta vidna značilnost izpodbijanega modela enaka „značilnosti, prikazani v D1“, je odločil, da izpodbijani model nima novega videza.
46 Intervenientka je v postopku pred odborom za pritožbe med drugim trdila, da je oddelek za ničnost napačno menil, da je bila po namestitvi izdelka, v katerem je bil zajet izpodbijani model, pokrivna plošča njegov edini vidni sestavni del. Meni, da so bili vidni tudi stranica in utora ob straneh plošče. Oddelek za ničnost naj tako ne bi primerjal vseh upoštevnih značilnosti izpodbijanega modela z „značilnostmi iz D1“, zato naj bi bila ugotovitev oddelka za ničnost, da izpodbijani izdelek nima novega videza, napačna.
47 Na podlagi skrbne razlage izpodbijane odločbe je mogoče – kljub nekolikšni dvoumnosti – ugotoviti, da je odbor za pritožbe potrdil trditev, da zgornja pokrivna plošča plošče ni edini sestavni del, ki je viden po namestitvi „odtoka za prho“ (shower drain), v katerem je zajet izpodbijani model. Odbor za pritožbe je namreč v točki 31 navedene odločbe ugotovil, da „je izpodbijani model sestavljen iz kvadratne pokrivne plošče in tudi iz stranskih utorov ter zaključnih zunanjih robov odtoka za prho, pri čemer so med običajno uporabo izdelka vsi ti sestavni deli vidni“.
48 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je izdelek, v katerem je zajet izpodbijani model, sestavljen – kakor je pravilno ugotovil oddelek za ničnost – iz pokrivne plošče, posode in spoja odtoka za prho. Natančneje, voda od prhe odteka po posodi in se prek odtoka izliva v kanalizacijo. Posoda je pokrita s pokrivno ploščo, katere posebna značilnost je, da je trdna, torej da na njeni površini ni lukenj, skozi katere bi lahko voda odtekala v posodo. Voda v posodo odteka po utorih na vsaki strani daljše stranice plošče.
49 Po namestitvi „odtoka za prho (shower drain)“, v katerem je zajet izpodbijani model, torej po njegovi vgraditvi v tla prhe, ni vidna samo zgornja stran plošče, ampak tudi – kakor je v točki 31 izpodbijane odločbe pravilno ugotovil odbor za pritožbe – stranska utora in zgornji del obrobe posode. Očitno je, da gre pri sklicu odbora za pritožbe na „zaključne zunanje robove“ pri „odtoku za prho (shower drain)“ za zadnjenavedeni sestavni del. To so, med drugim, ugotovitve, na podlagi katerih je mogoče sprejeti odločitev, da je treba stavek iz točke 31 izpodbijane odločbe, naveden v točki 47 zgoraj, razumeti tako, da je odbor za pritožbe – tako kot intervenientka – štel, da vidni del „med običajno uporabo“ odtoka za prho (shower drain), v katerem je zajet izpodbijani model, torej po njegovi namestitvi, ni le zgornja stran pokrivne plošče, ampak tudi drugi zgoraj navedeni sestavni deli tega izdelka.
50 Ob upoštevanju teh ugotovitev je treba opraviti preizkus edinega tožbenega razloga tožeče stranke.
51 Tožeča stranka v okviru tožbe ne navaja trditev, s katerimi bi se lahko izpodbile ugotovitve iz točk od 47 do 49 zgoraj. Prej izpodbija način primerjave med izpodbijanim modelom in „predhodnim modelom“, navedenim v točki 31 izpodbijane odločbe, ki jo je opravil odbor za pritožbe. Meni, da je iz zadnjenavedene točke izpodbijane odločbe razvidno, da je odbor za pritožbe napačno razlagal točko 19 odločbe oddelka za ničnost.
52 Tožeča stranka opozarja, da je oddelek za ničnost v svoji odločbi uporabil okrajšavo „D1“, s katero se je skliceval na vse izrezke iz katalogov Blücher, ki so bili vloženi v spis, in ne samo na sliko, prikazano v točki 5 zgoraj, ki je bila prikazana tudi v točki 8 odločbe oddelka za ničnost. Navedena slika naj bi bila ena od listin, ki so v odločbi oddelka za ničnost imenovane „D1“. Tožeča stranka meni tudi, da ugotovitev oddelka za ničnost iz točke 8 njegove odločbe ni povsem pravilna, ker naj ta slike ne bi predstavljala „odtočne kanalete“, ampak samo „pokrivno rešetko“ odtočne kanalete. Tožeča stranka pojasnjuje, da je treba pod izrazom „pokrivna rešetka“ razumeti rešetko, ki je nameščena v odtočni posodi, vgrajeni v tla. Ta rešetka naj na vodoravni ploskvi ne bi imela lukenj, tako da naj bi se lahko odtočna tekočina izlivala le ob straneh rešetke.
53 Tožeča stranka trdi, da je „pokrivna rešetka“, ki je prikazana na sliki v točki 5 zgoraj, enaka „pokrivni rešetki“ izpodbijanega modela. Obe naj bi bili izdelani iz nerjavečega jekla in naj bi imeli obliko podolgovatega štirikotnika. Nobena naj na vodoravni ploskvi ne bi imela lukenj, tako da naj bi odtočna tekočina lahko v odtočno posodo odtekala le na straneh. Tožeča stranka v zvezi s tem pojasnjuje, da je edini namen luknje, vidne na plošči, prikazani v središču navedene slike, ta, da omogoči dvig rešetke posode za čiščenje. Zaključuje, da zgoraj navedena slika ne prikazuje nič drugega kot kvadratno pokrivno ploščo, z drugimi besedami „pokrivno rešetko“ danskega podjetja Blücher iz leta 1998, katere model se imenuje Spaltrost (v nemščini) oziroma Spalterist (v danščini), kar pomeni „rešetka z režami“.
54 Tožeča stranka trdi, da je izpodbijana odločba napačna tudi v delu, v katerem je v točki 31 ugotovljeno, da „predhodni model (D1) sestoji iz povsem preprostega pravokotnega odtoka za prho [(shower drain)], sestavljenega iz pokrivne plošče z luknjo“. Za odtok za prho naj bi bilo namreč značilno, da ni sestavljen le iz pokrivne plošče, ki je namenjena – kakor je razvidno iz njenega imena – pokritju nečesa, v tem primeru odtoka za prho oziroma odtočni posodi. Meni, da odbor za pritožbe tako ni upošteval dejstva, da prikazuje slika v točki 5 zgoraj samo zunanjost pokrivne plošče, ne pa celotne zunanjosti odtoka za prho, ki predstavlja predhodni model iz katalogov Blücher, vidne med običajno uporabo.
55 Tožeča stranka tako trdi, da iz točk 7 in 31 izpodbijane odločbe izhaja, da je odbor za pritožbe napačno primerjal zunanjost izpodbijanega modela, kakor je vidna med njegovo običajno uporabo, zgolj s pokrivno ploščo, prikazano v središču slike v točki 5 zgoraj. Iz prikazov v katalogih Blücher, ki jih je tožeča stranka predložila UUNT, naj bi bilo mogoče skleniti, da bi morala biti „pokrivna rešetka“, vidna na tej sliki, nameščena med pokončne zunanje robove odtočne posode ter da bi morali biti tla okrog posode, pokončni zunanji robovi posode in „pokrivna rešetka“, nameščena med njimi, na isti višini. Za to naj bi šlo tudi v primeru izpodbijanega modela.
56 Poleg tega naj bi bilo iz prikazov v katalogih Blücher razvidno, da je bila pokrivna plošča, prikazana v središču slike v točki 5 zgoraj – tako kot pokrivne plošče preostalih vrst – namenjena namestitvi med pokončne robove odtočne posode, vgrajene v tla. Odtočna posoda naj bi bila prikazana na prvi in na zadnji strani zadevnih katalogov s to razliko, da naj bi na tem prikazu imela rešetko z luknjasto površino.
57 Tožeča stranka meni, da kadar je pokrivna plošča, prikazana v središču slike v točki 5 zgoraj, nameščena v tako odtočno posodo, kot je prikazana v katalogih Blücher, zunanjosti takega odtočnega sistema prhe med običajno uporabo ne predstavlja le pokrivna plošča, ampak tudi – v nasprotju z ugotovitvami odbora za pritožbe – stranice oziroma robovi navedene plošče, vzdolžne reže ob straneh plošče in zaključni zunanji rob odtočne cevi.
58 Tožeča stranka tako trdi, da je odbor za pritožbe izpodbijano odločbo utemeljil na nepravilnih razlogih in napačni primerjavi zadevnih modelov.
59 V zvezi s tem je treba spomniti, da je odbor za pritožbe – kakor izhaja iz ugotovitev, navedenih v točkah od 45 do 47 zgoraj – pravilno menil, da po namestitvi odtoka za prho (shower drain), ki ga predstavlja izpodbijani model, vodoravna ploskev pokrivne plošče ni bila njegov edini vidni sestavni del. Oddelek za ničnost, ki je v točki 16 svoje odločbe prišel do drugačnega sklepa, naj bi tako storil napako, ki jo je moral odbor za pritožbe odpraviti.
60 Odbor za pritožbe pa v izpodbijani odločbi iz ugotovljene napake ni napravil pravilnih zaključkov.
61 Oddelek za ničnost je pri presoji novosti izpodbijanega modela sicer res napačno primerjal le pokrivno ploščo, vsebovano v izpodbijanemu modelu, s pokrivno ploščo, prikazano na sliki v točki 5 zgoraj. Vendar to ne pomeni, da bi bilo mogoče novost izpodbijanega modela presojati na podlagi primerjave vseh sestavnih delov, vidnih po njegovi namestitvi, zgolj s ploščo, prikazano v središča zadevne slike. To bi namreč pomenilo, da bi bilo treba primerjati vse vidne sestavne dele odtočnega sistema prhe (ki ga predstavlja izpodbijani model) na eni strani z enim samim sestavnim delom predhodnega odtoka za prho.
62 V zvezi s tem ni treba določiti, ali je za odtok za prho značilno, da ne sestoji samo iz pokrivne plošče, kot trdi tožeča stranka (glej točko 54 zgoraj). Zadošča ugotovitev, da na podlagi preizkusa gradiva, ki sta ga stranki predložili UUNT, vsekakor ni mogoče skleniti, da je bila pokrivna plošča, prikazana v središču slike v točki 5 zgoraj, samo del odtočnega sistema za tekočine in da je bilo zato treba za presojo novosti izpodbijanega modela primerjati njegove značilnosti, ki so vidne po njegovi namestitvi, z značilnostmi predhodnega modela, vidnimi po njegovi namestitvi, med katerimi je tudi zgoraj navedena plošča.
63 Prvič, v katalogih Blücher, ki jih je v izrezkih predložila tožeča stranka, je bila slika, prikazana v točki 5 zgoraj, naslovljena Roste für Rinnen und Aufsatzstücke, kar pomeni rešetke za kanalete in zgornje dele. Zato je gotovo, da je plošča, prikazana v središču te slike, zgolj pokrivna plošča, ki se uporablja kot rešetka odtočnega sistema za tekočine, in ne predstavlja celote takega sistema.
64 Drugič, na drugi strani (strani 21) zadevnih katalogov, ki jih je tožeča stranka prav tako predložila UUNT, je skica, na kateri je prikazano, kako je mogoče sestaviti različne elemente družbe Blücher, da se izgradi celotni odtočni sistem za tekočine. Natančneje, na tej skici je prikazanih šest vrst rešetk, med njimi ena brez lukenj, ki se lahko namestijo v posodo, ki se jo potem namesti na odtok. Navedene rešetke so kvadratne in ne podolgovate, vendar je jasno, da se na enak način sestavi tudi rešetke drugačnih vrst in velikosti.
65 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je rešetka brez lukenj (pokrivna plošča), prikazana na tej skici, označena s številko modela 697.200.200.20. Iz strani 34 istega kataloga je razvidno, da gre za vrsto pokrivnih plošč kvadratne oblike iz serije pokrivnih plošč „Spaltrost“, ki jih ponuja družba Blücher. V isti seriji so tudi drugi modeli (označeni s številkami 697.200.075.99, 697.200.150.99 in 697.200.200.99) enakega videza (torej brez lukenj na vodoravni ploskvi), vendar podolgovate oblike. Poleg tega je na zadevni strani poleg podatkov o merah teh modelov prikazana tudi slika pokrivne plošče, ki je enaka tisti, prikazani v središču slike v točki 5 zgoraj. Tako je bilo mogoče iz teh katalogov preprosto skleniti, da se lahko vse vrste rešetk (oziroma pokrivnih plošč) sestavijo z drugimi elementi iz ponudbe družbe Blücher, da se izgradi odtočni sistem za tekočine.
66 Tretjič, kakor trdi tožeča stranka, so na prvi in zadnji strani katalogov Blücher, ki jih je med izrezki iz teh katalogov predložila UUNT, slike odtočnega sistema za vode podolgovate oblike iz ponudbe družbe Blücher, s to razliko, da je bil na teh dveh slikah dopolnjen s pokrivno ploščo, katere vodoravna ploskev je imela luknje (rešetko).
67 Četrtič, ugotoviti je treba tudi, da iz odstavkov 15 in 16 stališč z dne 2. aprila 2010, ki jih je tožeča stranka predložila oddelku UUNT za ničnost, izhaja, da so pokrivne plošče brez lukenj iz katalogov Blücher, med katerimi je plošča, prikazana v središču slike v točki 5 zgoraj, le del odtočnega sistema za tekočine in same po sebi ne tvorijo takega sistema.
68 Petič, nazadnje, ugotoviti je treba, da tudi intervenientka pred instancama UUNT ni prerekala dejstva, da se pokrivna plošča vrste „Spaltrost“ iz ponudbe družbe Blücher uporablja kot del odtočnega sistema za tekočine. Nasprotno, intervenientka je v prilogi 11 k stališčem z dne 27. junija 2010, ki jih je predložila oddelku za ničnost, priložila izrezke iz drugega kataloga družbe Blücher, na katerih je slika pokrivne plošče, kakršna je tista, prikazana v središču slike v točki 5 zgoraj, ki je nameščena na posodo, pod katero je odtok. Poleg tega na to dejstvo opozarja v svojem odgovoru na tožbo.
69 Intervenientka je v podporo svoji trditvi, ki jo še enkrat ponovila pred Splošnim sodiščem, sicer predložila to listino, iz katere izhaja, da zadevna pokrivna plošča družbe Blücher in odtočni sistemi za tekočine, na katerih je mogoče uporabiti, niso namenjeni za uporabo v prhi, ampak za uporabo v industriji. Iz besedila z iste strani kataloškega izrezka, ki ga je intervenientka predložila UUNT, kot ta slika, je namreč jasno razvidno, da gre za odtočne sisteme za tekočine, ki se uporabljajo v živilski industriji.
70 Vendar to nikakor ne vpliva na dejstvo, da je iz te slike jasno razvidno, da pokrivna plošča, ki je prikazana v središču slike v točki 5 zgoraj, sama po sebi ni odtočni sistem za tekočine (oziroma odtok za prho, kakor je očitno menil odbor za pritožbe), ampak da je le del takega sistema. Iz tega sledi, da je odbor za pritožbe pri presoji novosti izpodbijanega modela napačno primerjal značilnosti tega modela, vidne po njegovi namestitvi, le s to ploščo.
71 Teh ugotovitev trditve UUNT in intervenientke ne omajajo.
72 UUNT navaja sodbo z dne 22. junija 2010 v zadevi Shenzhen Taiden/UUNT – Bosch Security Systems (Komunikacijska naprava) (T‑153/08, ZOdl., EU:T:2010:248, točki 23 in 24). Meni, da iz te sodbe izhaja, da glede na to, da se člen 6(1) Uredbe št. 6/2002 sklicuje na razliko med celotnim vtisom, ki ga dajejo zadevni modeli, se preizkus individualnosti modela Skupnosti ne more opraviti na podlagi posameznih sestavnih delov različnih predhodnih modelov. Zato naj bi bilo treba primerjati celoten vtis, ki ga daje izpodbijani model Skupnosti na eni strani, s celotnim vtisom, ki ga daje vsak predhodni model, na katerega se je veljavno skliceval vlagatelj zahteve za razglasitev ničnosti, na drugi.
73 UUNT trdi, da obrazložitev iz te sodbe, ki se nanaša na individualno naravo modela, a fortiori zajema tudi preizkus novosti. Zato naj ne bi bilo mogoče poljubno združevati značilnosti več predhodnih modelov, da bi se izpodbilo novost novejšega modela.
74 To trditev je treba zavrniti, ker temelji na napačni razlagi trditve tožeče stranke. Ta namreč odboru za pritožbe ne očita, da pri primerjavi z izpodbijanim modelom ni upošteval posebnih sestavnih delov različnih predhodnih modelov, ampak da je primerjal celoten odtok za prho (shower drain), ki tvori izpodbijani model, samo z enim delom in ne s celotnim odtočnim sistemom za tekočine iz ponudbe družbe Blücher, navedenim v podporo zahtevi za razglasitev ničnosti.
75 UUNT trdi tudi, da tožeči stranki ni uspelo dokazati, da je pred izpodbijanim modelom že obstajal model z vsemi značilnostmi izpodbijanega modela. Meni, da temeljijo trditve tožeče stranke na združevanju dveh različnih modelov. Čeprav sta prikazana v istih katalogih (katalogih Blücher), naj ta modela ne bi bila prikazana skupaj. Meni, da bi bilo treba ta modela – kljub predpostavki, da kataloga pomenita razkritje v smislu člena 5(1) Uredbe št. 6/2002 – vsakega posebej primerjati z izpodbijanim modelom.
76 Ta trditev temelji na premisi, v skladu s katero naj UUNT ne bi bila predložena nobena slika, na kateri bi bila pokrivna plošča, prikazana v središču slike v točki 5 zgoraj, nameščena v podolgovato odtočno posodo, s čimer bi tako tvorila celotni odtočni sistem za tekočine. Pred to trditvijo so v odgovoru na tožbo UUNT navedene trditve, s katerimi se želi pravilno pokazati (glej točki 22 in 23 zgoraj), da se listina s strani 76 priloge A.9 k tožbi ne sme upoštevati. Vendar iz točke 68 zgoraj izhaja, da je premisa, na kateri temelji ta trditev UUNT, napačna, kar zadošča za njeno zavrnitev.
77 Vsekakor je treba ugotoviti, da je treba – splošneje – v primeru modela, sestavljenega iz več delov, šteti, da je bil ta dostopen javnosti v smislu člena 5(1) Uredbe št. 6/2002, kadar so bili javnosti dostopni vsi sestavni deli in je bilo pri tem jasno navedeno, da so ti sestavni deli namenjeni za to, da se sestavijo in tako tvorijo določen izdelek, s čimer se tako omogoči določitev oblike in značilnosti tega modela.
78 Z drugimi besedami, ni mogoče dopustiti stališča, da ima model nov videz v smislu člena 5 Uredbe št. 6/2002, če sestoji zgolj iz združitve modelov, ki so javnosti že dostopni, in glede katerih je bilo že navedeno, da je njihov namen, da se uporabljajo skupaj.
79 V obravnavani zadevi to pomeni, da če je bilo zaradi razlogov, navedenih v točkah od 63 do 67 zgoraj, iz katalogov Blücher jasno razvidno, da je pokrivna plošča, prikazana v središču slike v točki 5 zgoraj, namenjena za to, da se sestavi s posodami in odtoki iz ponudbe družbe Blücher, ki so prav tako prikazani v teh katalogih, in tako tvori celotni odtočni sistem za tekočine, bi moral UUNT pri preizkusu novosti izpodbijanega modela tega med drugim primerjati z odtokom za tekočine, ki bi bil sestavljen iz zadevne pokrivne plošče in drugih sestavnih delov odtočnega sistema za tekočine iz ponudbe družbe Blücher, in to tudi, če v navedenih katalogih ne bi bilo nobene slike take sestave.
80 UUNT trdi tudi, da je luknja v pokrivni plošči, prikazani v središču slike v točki 5 zgoraj, dodatni razlikovalni element med to ploščo in izpodbijanim modelom, čeprav naj odbor za pritožbe te razlike ne bi omenil.
81 Tudi to trditev je treba zavrniti. Prvič, trditve tožeče stranke, da je izpodbijana odločba napačna, ni mogoče zavrniti s sklicevanjem na element, ki v navedeni odločbi ni naveden. Drugič in zlasti, napaka, ki jo je storil odbor za pritožbe, je v skladu s trditvijo tožeče stranke, ki jo Splošno sodišče šteje za utemeljeno, ta, da je odbor za pritožbe celoten sistem (odtok za prho), ki tvori izpodbijani model, primerjal le z enim sestavnim delom predhodnega modela. Z drugimi besedami, napaka je v določitvi predhodnega modela, ki bi ga bilo treba upoštevati pri tej primerjavi, in ne, kakor očitno predpostavlja UUNT v svoji trditvi, v značilnostih tega zadnjenavedenega modela.
82 Intervenientka trdi, da glede na to, da je tožeča stranka pred UUNT prvenstveno trdila, da izpodbijani model ni imel novega videza le glede na ploščo, prikazano v središču slike v točki 5 zgoraj, je razumljivo, da sta tako oddelek za ničnost kot odbor za pritožbe svoji odločbi utemeljili na primerjavi tega modela zgolj s to ploščo.
83 Tudi to trditev je treba zavrniti. Spomniti je treba, da je tožeča stranka pred oddelkom za ničnost navedla več dokazov v podporo predpostavki, v skladu s katero izpodbijani model ni imel novega videza in individualne narave. Oddelek za ničnost je po tem, ko je ugotovil, da je edini sestavni del izpodbijanega modela, viden po njegovi namestitvi, njegova pokrivna plošča in da je ta enaka plošči, prikazani v središču slike v točki 5 zgoraj, zgolj na tej podlagi ugodil zahtevi za razglasitev ničnosti. To torej pomeni, da izpodbijanega modela ni primerjal z drugimi modeli, prikazanimi v listinah, ki jih je predložila tožeča stranka.
84 Glede na to, da je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da so po namestitvi ostali vidni tudi drugi sestavni deli odtoka za prho, ki ga predstavlja izpodbijani model, pa ta, kakor je že bilo ugotovljeno, tega modela ne bi smel primerjati le s pokrivno ploščo, prikazano v središču slike v točki 5 zgoraj. Pri preizkusu novosti izpodbijanega modela bi moral preučiti znatne razlike med vsemi vidnimi značilnostmi tega modela in navedenega predhodnega modela, pri čemer se ne bi smel omejiti le na pokrivno ploščo, ki je bila del predhodnega modela.
85 Intervenientka trdi tudi, da čeprav je tožeča stranka pred odborom za pritožbe trdila, da je bilo mogoče zgolj to pokrivno ploščo, prikazano v središču slike v točki 5 zgoraj, namestiti v pravokotno podolgovato posodo z robom, ki je ostal viden po namestitvi, pa teh trditev ni podprla z dokazi, saj v katalogih Blücher ni nobene slike takega sestava. V teh okoliščinah intervenientka opozarja, da listina s strani 76 priloge A.9 k tožbi, na kateri je zadevna pokrivna plošča nameščena v podolgovato pravokotno posodo, UUNT ni bila predložena in da se je zato ne sme upoštevati.
86 Vendar iz razlogov, navedenih že v točkah od 63 do 70 zgoraj, teh trditev ni mogoče sprejeti.
87 Iz tega sledi, da je edini tožbeni razlog utemeljen.
88 Kot pa je že bilo ugotovljeno v točki 20 zgoraj, tožeča stranka v svojem drugem tožbenem predlogu v bistvu predlaga spremembo izpodbijane odločbe tako, da se pritožba intervenientke pred odborom za pritožbe zavrne in da se odločba oddelka za ničnost, s katero je bilo ugodeno zahtevi za razglasitev ničnosti, potrdi, po potrebi z nadomestitvijo obrazložitve zadnjenavedene odločbe. Zato je treba določiti, kako se bo obravnavalo predlog tožeče stranke za spremembo.
Utemeljenost drugega tožbenega predloga tožeče stranke
89 Ugotoviti je treba, da gre pri nadzoru, ki ga Splošno sodišče izvaja v skladu s členom 61 Uredbe št. 6/2002, za nadzor zakonitosti odločb odborov UUNT za pritožbe in da lahko Splošno sodišče odločbo, ki je predmet tožbe, razveljavi ali jo spremeni le, če je bil v trenutku, ko je bila izdana, podan kateri od razlogov za njeno razveljavitev ali spremembo iz člena 61(2) te uredbe. To pomeni, da pooblastilo za spremembo, priznano Splošnemu sodišču, temu ne daje možnosti, da presojo odbora za pritožbe nadomesti s svojo lastno presojo, še manj pa, da opravi presojo glede predmeta, do katerega se ta odbor še ni opredelil. Izvajanje pooblastila za spremembo mora biti zato načeloma omejeno na položaje, v katerih lahko Splošno sodišče po izvedbi nadzora nad presojo odbora za pritožbe na podlagi že ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin sprejme odločitev, ki bi jo moral sprejeti odbor za pritožbe (glej po analogiji sodbo z dne 5. julija 2011, Edwin/UUNT, C‑263/09 P, ZOdl., EU:C:2011:452, točki 71 in 72).
90 V obravnavanem primeru sta o vprašanju novosti izpodbijanega modela sicer presojala tako oddelek za ničnost kot odbor za pritožbe. Vendar pa je bilo že ugotovljeno, da je bila presoja teh instanc UUNT v obeh primerih napačna: v primeru oddelka za ničnost je ta napačno sklenil, da je bil edini vidni sestavni del po namestitvi odtoka za prho, ki ga predstavlja izpodbijani model, pokrivna plošča. Zato je to ploščo primerjal s ploščo, prikazano v središču slike v točki 5 zgoraj, ne da bi upošteval druge dokaze, ki mu jih je predložila tožeča stranka. Odbor za pritožbe pa je pravilno ugotovil napako, ki jo je storil oddelek za ničnost, vendar se je – namesto da bi primerjal po namestitvi vidne sestavne dele odtoka za prho, ki ga predstavlja izpodbijani model, z vidnimi sestavnimi deli drugih predhodnih modelov, ki jih je navedla tožeča stranka, vključno s tistim, katerega del je bil pokrivna plošča, prikazana v središču navedene slike – napačno omejil na preprosto primerjavo med izpodbijanim modelom in zadnjenavedeno ploščo.
91 Iz tega sledi, da preizkus novosti izpodbijanega modela glede na predhodne modele, na katere se sklicuje tožeča stranka, ni bil popoln. Če bi torej Splošno sodišče izvedlo preizkus novosti izpodbijanega modela ob upoštevanju vseh dokazov, ki jih je tožeča stranka navedla pred instancama UUNT, bi to v bistvu pomenilo izvajanje upravnih in preiskovalnih nalog, kar je v pristojnosti UUNT, in bi bilo zato v nasprotju z institucionalnim ravnovesjem, na katerem temelji načelo delitve pristojnosti med UUNT in Splošnim sodiščem. Iz tega sledi, da so interesi tožeče stranke dovolj varovani z razveljavitvijo izpodbijane odločbe (glej v tem smislu zgoraj v točki 20 navedeno sodbo Instrument d’écriture, EU:T:2010:190, točka 133; glej v tem smislu in po analogiji tudi zgoraj v točki 29 navedeno sodbo VÖLKL, EU:T:2011:739, točka 121 in navedena sodna praksa).
92 Zato drugemu tožbenemu predlogu tožeče stranke ni mogoče ugoditi.
Utemeljenost drugega tožbenega predloga intervenientke
93 Kot je bilo že ugotovljeno, intervenientka s svojim drugim tožbenim predlogom zahteva razveljavitev izpodbijane odločbe na podlagi drugega razloga kot so tisti, ki jih je navedla tožeča stranka. V utemeljitev svoje zahteve navaja, da je odbor za pritožbe kršil bistvene določbe postopka, ko je v točki 31 izpodbijane odločbe sklenil, da je na sliki v točki 5 zgoraj prikazan zelo preprost štirikoten odtok za prho, ki sestoji iz pokrivne plošče z luknjo. Meni, da je ta ugotovitev v nasprotju s trditvami, ki sta jih stranki podali v postopku pred UUNT, in da ni bila obrazložena, zato izpodbijana odločba ni dovolj razumljiva.
94 Intervenientka v zvezi s tem pojasnjuje, da slika v točki 5 zgoraj prikazuje le rešetke, ki se lahko uporabijo pri odtočni kanaleti za tekočine. Te vključujejo ploščo, ki je prikazana v središču navedene slike, ki je na vodoravni ploskvi nepredušna in omogoča odtekanje tekočine le po njenih stranskih režah.
95 Intervenientka vseeno trdi, da je iz izrezkov iz katalogov Blücher, ki jih je tudi sama predložila instancama UUNT, razvidno, da je ta pokrivna plošča namenjena uporabi v industriji in ne za uporabo kot sestavni del odtoka za prho v sanitarnih prostorih. Natančneje, na sliki te plošče v navedenem katalogu naj bi bila tudi sličica tovornjaka, ki – kakor je pojasnjeno na drugi strani istega kataloga – pomeni, da je proizvod namenjen za uporabo v industriji.
96 Tožeča stranka naj teh trditev pred odborom za pritožbo ne bi obrazloženo izpodbijala. Izpodbijala naj bi le dejstvo, in sicer napačno, da bi lahko ta okoliščina vplivala na utemeljenost njene zahteve za razglasitev ničnosti. Izpodbijana odločba, v kateri je bil zadevni proizvod opredeljen kot odtok za prho, naj torej ne bi bila obrazložena in naj bi bila nerazumljiva.
97 Tožeča stranka v vlogi, ki jo je vložila na podlagi člena 135(3) Poslovnika, trdi, da „se tožbenemu razlogu tožeče stranke ne sme pripisati nikakršne teže“, ker je „poglavitno odgovoriti na vprašanje, ali je odbor za pritožbe lahko pravilno ugotovil, da se listina ‚D1‘ ni nanašala na [katalog] Blücher, kakor je odločil oddelek za ničnost, ampak samo na pokrivno ploščo“, prikazano v središču slike v točki 5 zgoraj. Meni, da želi intervenientka s tožbenim razlogom v resnici izkoristiti pojmovno zmedo iz izpodbijane odločbe glede opredelitve tega, kar se razume pod „D1“, da bi dosegla, da bi se izpodbijani model primerjal le z zgorajnavedeno pokrivno ploščo. Tožeča stranka zato predlaga zavrnitev tega tožbenega razloga.
98 Ker intervenientka v utemeljitev drugega tožbenega predloga navaja kršitev obveznosti obrazložitve, je treba spomniti, da morajo biti v skladu s členom 62 Uredbe št. 6/2002 odločbe UUNT obrazložene. Obseg te obveznosti obrazložitve je enak kot pri obveznosti iz člena 296 PDEU, v skladu s katerim je treba jasno in nedvoumno izpostaviti razlogovanje avtorja akta. Dvojni namen te obveznosti je omogočiti, na eni strani, tožečim strankam, da se seznanijo z utemeljitvijo ukrepov, sprejetih za varstvo svojih pravic, in, na drugi strani, sodišču Unije izvesti nadzor zakonitosti odločbe. Vendar od odborov za pritožbe ni mogoče zahtevati, naj podajo natančno obrazložitev, ki bi izčrpno in dosledno sledila vsem trditvam strank v postopku pred njimi. Obrazložitev je torej lahko implicitna, če zadevnim osebam omogoča, da se seznanijo z razlogi, zaradi katerih je bila sprejeta odločba odbora za pritožbe, in pristojnemu sodišču, da ima na voljo dovolj elementov za izvajanje nadzora (glej sodbo z dne 25. aprila 2013, Bell & Ross/UUNT – KIN (Ohišje zapestne ure), T‑80/10, ZOdl., EU:T:2013:214, točka 37 in navedena sodna praksa).
99 Spomniti je treba tudi, da je obveznost obrazložitve odločb bistvena procesna zahteva, ki jo je treba razlikovati od vprašanja utemeljenosti obrazložitve, pri kateri gre za vsebinsko zakonitost spornega akta. Obrazložitev odločbe namreč pomeni, da je treba izrecno navesti razloge, na katerih temelji ta odločba. Če so ti razlogi napačni, to vpliva na vsebinsko zakonitost odločbe in ne na njeno obrazložitev, ki je lahko zadostna, čeprav so v njej navedeni napačni razlogi (glej zgoraj v točki 98 navedeno sodbo Ohišje zapestne ure, EU:T:2013:214, točka 38 in navedena sodna praksa).
100 Iz trditev intervenientke izhaja, da sta po njenem mnenju narava predmeta, ki je prikazan v središču slike v točki 5 zgoraj, in zlasti vprašanje, ali je namenjen, da se kot del odtočne kanalete za tekočine uporabi kot sestavni del prhe ali za uporabo v industriji, bistvena za odločitev o zahtevi za razglasitev ničnosti tožeče stranke. Ob predpostavki, da gre za tak primer, pa je mogoče ugotoviti, da je izpodbijana odločba v zvezi s tem zadostno obrazložena, saj je v njeni točki 31 navedeno, da gre za „odtok za prho“.
101 Intervenientka želi v resnici s svojimi trditvami izpodbiti utemeljenost zadevne ugotovitve odbora za pritožbe. Na to je mogoče sklepati iz sklicevanja tožeče stranke na trditve in listine, ki jih je navedla pred instancama UUNT, ki naj bi dokazovale, da je zadevni predmet namenjen uporabi v industriji. Intervenientka v bistvu meni, da je zgoraj navedena ugotovitev odbora za pritožbe napačna, ker ta ni upošteval niti teh trditev in listin niti dejstva, da tožeča stranka tega ni izpodbijala. Na ta način je treba razumeti tudi trditev intervenientke, da je izpodbijana odločba glede tega vprašanja „nerazumljiva“.
102 Pred preizkusom, če bo potreben, utemeljenosti zadevne ugotovitve odbora za pritožbe, pa je treba preveriti njeno upoštevnost pri presoji utemeljenosti zahteve tožeče stranke za razglasitev ničnosti. V zvezi s tem je treba spomniti, da intervenientka vztraja pri vprašanju pravilne opredelitve izdelka, prikazanega v središču slike v točki 5 zgoraj, saj meni, da če se izkaže, da je ta izdelek drugačen od tistega (odtoka za prho), v katerem je zajet izpodbijani model, bi lahko ta okoliščina zadoščala za zavrnitev zahteve tožeče stranke za razglasitev ničnosti (glej tudi točke od 30 do 35 zgoraj). Zato je treba ugotoviti, ali je zadnjenavedena predpostavka pravilna.
103 Le v tem primeru lahko namreč hipotetična napaka odbora za pritožbe pri opredelitvi izdelka, v katerem je zajet predhodni model, upraviči razveljavitev njegove odločbe, ki jo s svojim drugim tožbenim predlogom zahteva intervenientka.
104 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da stranki pred instancama UUNT nista razpravljali o dejstvu, ali je namembnost izdelkov, v katerih so zajeti predhodni modeli, ki jih je tožeča stranka navedla v utemeljitev zahteve za razglasitev ničnosti, in izdelkov, v katerih je zajet izpodbijani model, upoštevna za odločitev v tej zahtevi. Intervenientka je tako v stališčih z dne 22. junija 2010, ki jih je predložila oddelku za ničnost, podprla tezo, v skladu s katero se na podlagi predhodnih modelov, ki jih je navedla tožeča stranka, med njimi tistih iz katalogov Blücher, ne moreta izpodbiti novost in individualna narava izpodbijanega modela, ker so z njimi zajeti drugačni izdelki, in sicer odtočne kanalete za tekočine, namenjene uporabi v industriji.
105 Intervenientka je v utemeljitev svoje teze navedla izvleček iz skupnega stališča vlad držav Beneluksa v zvezi s Protokolom z dne 20. junija 2002 o spremembi enotnega zakona Beneluksa na področju modelov (v nadaljevanju: LBDM). Namen te spremembe je bil uskladitev LBDM z Direktivo 98/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o pravnem varstvu modelov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 21, str. 120), katere določbe v zvezi z novostjo in individualnim značajem modela so vsebinsko enake ustreznim določbam Uredbe št. 6/2002.
106 Natančneje, v izvlečku navedenega stališča, na katerega se sklicuje intervenientka, je navedeno:
„S pravom modelov je zdaj varovan nov videz izdelka, ki ima namembnost. Ti trije pojmi – videz, izdelek in namembnost – so nerazdružljivi, kakor je ugotovilo nizozemsko Hoge Raad (vrhovno sodišče) v sodbi z dne 10. marca 1995 (NJ 1995, 670, Kinderkapperstoel). Za obstoječi predmet, ki pridobi drugačno namembnost, kot jo ima predmet, za katerega je podana prijava, se lahko pridobi samostojno varstvo kot model, čeprav ta predmet ni bil bistveno spremenjen in je značilni sestavni del proizvoda, ki ima novo namembnost. Čeprav direktiva ne uporablja pojma ‚namembnost‘ je posledica enaka, saj je varstvo prek modela in proizvoda vezano na predmet in je torej otroški sedež za frizerski salon drug predmet kot pa avtomobil-igrača.“
107 Sklic v tem izvlečku na „otroški sedež za frizerski salon“ ki naj bi bil „drug predmet kot avtomobil-igrača“ se nanaša na okoliščine zadeve, v kateri je bila izdana zgoraj v točki 106 navedena sodba Hoge Raad der Nederlanden (vrhovno sodišče Nizozemske) z dne 10. marca 1995. Kakor izhaja iz kopije te sodbe, ki jo je predložila intervenientka v odgovor na poziv Splošnega sodišča, naj predloži listine, se je ta zadeva nanašala na zahtevo za registracijo otroškega sedeža za frizerski salon, katerega bistveni sestavni del je bil avtomobil-igrača, ki je bil očitno že prisoten na trgu držav Beneluksa in ki so ga zainteresirani subjekti že poznali, kot modela, ki bo varovan na ozemlju držav Beneluksa. Hoge Raad je razsodilo, da je težko razumeti, zakaj se zaradi dejstva, da je nek proizvod sestavljen tudi iz predmeta z drugačno izvorno namembnostjo, ki je bil v upoštevnih industrijskih in trgovskih krogih že uveljavljen, ne bi smelo zaključiti, da gre za proizvod z novim videzom, ki se lahko zavaruje kot registriran model.
108 Oddelek za ničnost je v točki 20 odločbe to trditev intervenientke zavrnil kot neupoštevno. Menil je, da „pri uporabi izdelka, v katerega je vgrajen model, ne gre za vidno značilnost in zato ta razlika nima nikakršnega vpliva na primerjavo zadevnih nasprotujočih si modelov“.
109 Kot je bilo ugotovljeno v točki 31 zgoraj, je intervenientka v pritožbi pred odborom za pritožbe vseeno ponovila svoje trditve, povzete v točkah od 104 do 107 zgoraj, ker je menila, da je oddelek za ničnost te trditve neutemeljeno zavrnil.
110 Tožeča stranka je v stališčih z dne 10. maja 2011, ki jih je predložila odboru za pritožbe, izpodbijala trditve intervenientke, povzete v točkah od 104 do 107 zgoraj. Med drugim je trdila, da se v nasprotju s tem, kar izhaja iz skupnega stališča vlad držav Beneluksa, navedenim v točki 105 zgoraj, teza, ki jo je Hoge Raad v zgoraj v točki 106 navedeni sodbi z dne 10. marca 1995 potrdil, ne more uporabiti, saj gre za razlago določb Direktive 98/71 in Uredbe št. 6/2002. V zvezi s tem navaja sklepne predloge, ki jih je 4. februarja 2005 v zadevi C 04/27 HR podal generalni pravobranilec D. F. W. Verkade. V odgovor na poziv Splošnega sodišča, naj predloži listine, je predložila kopijo teh sklepnih predlogov. Glede vprašanja, ali se teza, ki je bila potrjena v zgorajnavedeni sodbi, lahko uporabi po tem, ko je bil LBDM v skladu Direktivo 98/71 spremenjen, je generalni pravobranilec navedel, da ne gre za vprašanje „acte clair“ in da je treba, če Hoge Raad presodi, da je to vprašanje upoštevno za razrešitev spora pred njim, Sodišču postaviti vprašanje za sprejetje predhodne odločbe. Tožeča stranka je navedla tudi sodbo Court of Appeal (England & Wales) (pritožbeno sodišče Anglije in Walesa) z dne 23. aprila 2008, (2008) EWCA Civ 358, ki po njenem mnenju podpira njeno stališče. V svojih stališčih je predložila kopijo te sodbe.
111 Stranki sta o tem vprašanju razpravljali tudi v repliki in dupliki, ki sta ju predložili odboru za pritožbe. Vendar pa ta v izpodbijani odločbi glede vprašanj, ki sta jih postavili stranki, ni zavzel stališča.
112 Za odločitev o tem, ali lahko v skladu z Uredbo št. 6/2002 narava izdelka, ki je zajet z modelom, vpliva na presojo njegove novosti ali individualne narave, je treba ugotoviti, da, kakor izhaja iz člena 3(a) te uredbe (glej točko 38 zgoraj), pojem „videz“, uporabljen v tej uredbi, pomeni videz celotnega izdelka ali njegovega dela. Iz tega je razvidno, da „varovanje [modela]“ v smislu člena 4(1) Uredbe št. 6/2002 pomeni varovanje videza izdelka (sodba z dne 9. septembra 2014, Biscuits Poult/UUNT – Banketbakkerij Merba (Biscuit), T‑494/12, ZOdl., EU:T:2014:757, točka 19).
113 Poleg tega registrirani model Skupnosti, kakršen je izpodbijani model, njegovemu imetniku v skladu s členom 19(1) Uredbe št. 6/2002 podeljuje izključno pravico do njegove uporabe in do tega, da prepreči njegovo uporabo vsaki tretji osebi, ki nima njegovega soglasja, pri čemer je treba v smislu navedene določbe za uporabo šteti „zlasti izdelovanje, ponujanje, dajanje na trg, uvažanje, izvažanje ali uporabljanje izdelka, v katerega je videz izdelka vgrajen ali na katerega je pritrjen, ali skladiščenje takšnega izdelka v te namene“.
114 Spomniti je treba tudi, da mora prijava za registracijo modela Skupnosti v skladu s členom 36(2) Uredbe št. 6/2002 vsebovati tudi izdelke, v katere naj bi bil videz izdelka vgrajen ali na katerih naj bi se uporabljal. Vendar je v odstavku 6 istega člena pojasnjeno, da informacije iz odstavka 2 „ne vplivajo na obseg varstva modela kot takega“.
115 Ob upoštevanju zlasti določbe člena 36(6) Uredbe št. 6/2002 in navedbe pojma „izdelek“ v členu 19(1), drugi stavek, navedene uredbe, je treba skleniti, da registrirani model Skupnosti njegovemu imetniku podeljuje izključno pravico do uporabe zadevnega modela na vseh vrstah izdelkov (in ne samo na izdelku, navedenem v prijavi za registracijo) in v skladu s členom 10 iste uredbe, na vsakem videzu izdelka, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi drugačnega celotnega vtisa. Njegovemu imetniku podeljuje tudi pravico, da vsaki tretji osebi prepreči uporabo na vseh izdelkih modela, katerega imetnik je, in vsakem videzu izdelka, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi drugačnega celotnega vtisa. Če ne bi bilo tako, se člen 19(1), drugi stavek, ne bi nanašal na „izdelek“, temveč samo na izdelek (ali izdelke), ki bi bil naveden v prijavi za registracijo.
116 Na podlagi tega je treba ugotoviti tudi, da se model Skupnosti v smislu člena 5(1) Uredbe št. 6/2002 ne more šteti za novega, če je bil enak model dostopen javnosti pred datumi, določenimi v tej določbi, čeprav je ta predhodni model namenjen vgradnji ali uporabi na drugem izdelku. V nasprotnem primeru bi poznejša registracija modela kot modela Skupnosti, ki se bo vgradil v drug izdelek kot je tisti, ki je bil že dostopen javnosti, ali pa se bo na takem izdelek uporabil, zaradi razlogov, navedenih v točki 115 zgoraj, imetniku te poznejše registracije omogočila tudi prepoved uporabe izdelka, ki je že bil dostopen javnosti. To pa bi bilo paradoksalno.
117 Določba člena 7(1), prvi stavek, Uredbe št. 6/2002, prav tako ne more pripeljati do drugačnega zaključka.
118 Člen 7(1), prvi stavek, Uredbe št. 6/2002 določa, da se „[z]a namen uporabe členov 5 in 6 [navedene uredbe] […] šteje, da je bil videz izdelka dostopen javnosti, če je bil objavljen po registraciji ali kako drugače, razstavljen, uporabljen pri trgovanju ali drugače razkrit pred dnem iz členov 5(1)(a) in 6(1)(a) oziroma členov 5(1)(b) in 6(1)(b) [te uredbe], razen če ti dogodki ne bi mogli utemeljeno postati znani v normalnem poteku poslovanja specializiranim krogom zadevnega področja, ki delujejo v [Uniji]“.
119 Dobesedna razlaga člena 7(1), prvi stavek, Uredbe št. 6/2002, vodi do zaključka, da „zadevno področje“ v smislu te določbe ne more biti področje, na katerega spada izdelek, v katerega je bil vgrajen ali na katerem se uporablja javnosti že dostopen model. Tako se v skladu s to določbo šteje, da je bil predhodni model, vgrajen ali uporabljen na tem izdelku, dostopen javnosti, če je bil razkrit, razen če te dogodek v normalnem poteku poslovanja ne bi mogel utemeljeno postati znan specializiranim krogom zadevnega področja, ki delujejo v Uniji.
120 Pripravljalno gradivo v zvezi z Uredbo št. 6/2002 potrjuje tako razlago. Besedilo člena 7 te uredbe povzema zelo podobno oblikovan predlog iz točke 3.1.4. mnenja Ekonomsko-socialnega odbora o Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o modelu Skupnosti (UL 1994, C 388, str. 9). V utemeljitev tega predloga je v točkah 3.1.2 in 3.1.3 tega mnenja navedeno:
„3.1.2. Tako oblikovana določba [o presoji novosti modela Skupnosti] se bo težko uporabila na številnih področjih, zlasti na področju tekstilne industrije. Prodajalci ponarejenega blaga si pogosto pridobijo potrdila, s katerimi napačno prikazujejo, da je bil izpodbijani model že prej ustvarjen v tretji državi.
3.1.3. V teh okoliščinah bi se moralo dostop zainteresiranim krogom v Evropski skupnosti zagotoviti pred referenčnim datumom.“
121 Z drugimi besedami, s tem, da se s členom 7(1) Uredbe št. 6/2002 zahteva, da je predhodni model poznan specializiranim krogom zadevnega področja, se želi izogniti položaju, v katerem bi se domnevno predhodni model upoštevalo pri uporabi členov 5 in 6 iste uredbe, čeprav niti specializirani krogi področja, na katerega spada zadevni izdelek (za katere se na splošno lahko smatra, da so glede obstoječih modelov, ki so bili na zadevnem območju dostopni javnosti na dan vložitve zahteve za registracijo izpodbijanega modela, mnogo bolje obveščeni kot pa splošna javnost), tega modela ne bi poznali. Utemeljitev iz zgoraj navedenega predloga Ekonomsko-socialnega odbora pa ne zajema primera, v katerem bi bil predhodni model poznan zainteresiranim krogom določenega področja v Uniji, ne pa zainteresiranim krogom drugega področja, na katerega spadajo različni izdelki.
122 Na podlagi navedenega je mogoče skleniti, da „zadevno področje“ v smislu člena 7(1) Uredbe št. 6/2002 ni omejeno na področje, na katero spada izdelek, v katerega se bo izpodbijani model vgradil ali na katerem se bo uporabil.
123 Zato se predhodni model, ki je vgrajen ali se uporabi na drugem izdelku, kot je tisti, na katerega se nanaša poznejši model, načeloma upošteva pri presoji novosti tega poznejšega modela v smislu člena 5 Uredbe št. 6/2002. Besedilo zadnjenavedenega člena namreč izključuje možnost, da bi se videz modela štel za novega, če je bil enak model prej dostopen javnosti, in to ne glede na izdelek, v katerega se je predhodni model vgradil ali na katerem se je uporabil.
124 Vendar je lahko področje, na katerega spada predhodni model, v nekaterih primerih do določene mere upoštevno pri presoji individualne narave modela v smislu člena 6 Uredbe št. 6/2002.
125 Člen 6 Uredbe št. 6/2002 namreč določa:
„Člen 6
Individualna narava
1. Šteje se, da ima videz izdelka individualno naravo, če se celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga na takega uporabnika naredi videz izdelka, ki je bil dostopen javnosti:
(a) v primeru neregistriranega modela Skupnosti, pred datumom, na katerega je bil videz izdelka, za katerega se zahteva varstvo, prvič dostopen javnosti;
(b) v primeru registriranega modela Skupnosti, pred datumom vložitve prijave za registracijo, ali, če se zahteva prednostna pravica, datumom prednostne pravice.
2. Pri ocenjevanju individualne narave se upošteva stopnja svobode oblikovalca pri razvijanju modela.“
126 Iz člena 6 Uredbe št. 6/2002 izhaja, da je treba individualno naravo modela presojati v skladu s celotnim vtisom, ki ga ta naredi na seznanjenega uporabnika.
127 Iz sodne prakse izhaja, da je treba pojem seznanjeni uporabnik razumeti kot vmesni pojem med pojmom povprečnega potrošnika, ki se uporablja se na področju znamk, za katerega se ne zahteva posebno znanje in ki praviloma ne izvaja neposredne primerjave med nasprotujočimi si znamkami, ter pojmom strokovnjaka s poglobljeno tehnično usposobljenostjo. Tako čeprav seznanjeni uporabnik torej ni povprečno obveščen, razumno pozoren in pazljiv povprečni potrošnik, ki videz modela običajno zaznava kot celoto in ne preverja njegovih posameznih podrobnosti, tudi ni strokovnjak ali izvedenec, ki bi bil sposoben podrobnega opažanja neznatnih razlik, ki bi lahko obstajale med nasprotujočima si modeloma (glej sodbo z dne 21. novembra 2013, El Hogar Perfecto del Siglo XXI/UUNT – Wenf International Advisers (Odpirač za steklenice), T‑337/12, ZOdl., EU:T:2013:601, točki 21 in 22 in navedena sodna praksa).
128 V sodni praksi je pojasnjeno tudi, da lastnost „uporabnik“ pomeni, da zadevna oseba izdelek, v katerega je vključen model, uporablja v skladu z namenom tega izdelka. Oznaka „seznanjen“ poleg tega nakazuje na to, da uporabnik, ne da bi bil snovalec ali tehnični strokovnjak, pozna različne modele, ki obstajajo na zadevnem področju, ima nekaj znanja o sestavnih delih, ki jih ti modeli običajno vsebujejo in je zaradi zanimanja za zadevne izdelke izkazal razmeroma visoko stopnjo pozornosti pri njihovi uporabi (glej zgoraj v točki 127 navedeno sodbo Odpirač za steklenice, EU:T:2013:601, točka 23 in navedena sodna praksa).
129 Iz tega sledi, da je uporabnik, ki ga je treba upoštevati pri presoji individualne narave modela v smislu člena 6 Uredbe št. 6/2002, uporabnik izdelka, na katerem se model uporabi ali v katerega je vgrajen.
130 V zvezi s tem je treba spomniti na besedilo uvodne izjave 14 Uredbe št. 6/2002, v skladu s katero naj „[o]cena o tem, ali ima model individualno naravo, […] temelji na tem, ali se celotni vtis na seznanjenega uporabnika, ki vidi videz izdelka, jasno razlikuje od celotnega vtisa, ki ga nanj naredijo obstoječi videzi izdelkov, ob upoštevanju narave izdelka, za katerega se videz izdelka uporablja ali v katerega je vključen, še zlasti pa industrijski sektor, v katerega spada, in stopnjo svobode oblikovalca pri razvijanju videza izdelka.“ Iz tega sledi tudi, da je treba pri presoji individualne narave zadevnega modela upoštevati naravo izdelka, v katerem je zajet izpodbijani model, in industrijski sektor, v katerega spada ta izdelek.
131 V zvezi s tem ni mogoče izključiti, da ima seznanjeni uporabnik izdelka, na katerem se določen model uporabi ali v katerega je vgrajen, tudi znanje o obstoječih modelih pri različnih izdelkih, čeprav se tako znanje ne more samodejno predpostavljati.
132 Iz tega sledi, da je opredelitev izdelka, na katerem se predhodni model uporabi ali v katerega je vgrajen, na katero se sklicuje pri izpodbijanju individualne narave novejšega modela v smislu člena 6 Uredbe št. 6/2002, pri tej presoji upoštevna. Z opredelitvijo zadevnega izdelka se namreč lahko ugotovi, ali seznanjeni uporabnik izdelka, na katerem se uporabi novejši model ali v katerega je vgrajen, pozna predhodni model. Le ob izpolnjenosti tega zadnjega pogoja lahko predhodni model pomeni oviro za priznanje individualne narave novejšemu modelu.
133 Te ugotovitve v obravnavanem primeru vodijo do sklepa, da čeprav opredelitev natančno določenega izdelka, v katerega je predhodni model, naveden v zahtevi za razglasitev ničnosti, vgrajen, ni bila upoštevna pri presoji novosti izpodbijanega modela v smislu člena 5 Uredbe št. 6/2002, je ta še vedno upoštevna pri presoji individualne narave zadnjenavedenega modela v smislu člena 6 navedene uredbe.
134 Spomniti pa je treba, da je odbor za pritožbe v izpodbijani odločbi odločbo oddelka za ničnost razveljavil in mu vrnil zadevo, „da odloči o zahtevi za razglasitev ničnosti, utemeljeni na členu 25(1)(b) v povezavi s [členoma 4(1) in 6]“ Uredbe št. 6/2002 (glej točko 2 izreka izpodbijane odločbe) oziroma z drugimi besedami o individualni naravi izpodbijanega modela. Zato bi moral odbor za pritožbe – glede na to, da se je odločil, da bo sam sprejel odločitev o naravi izdelka, v katerega je bil predhodni model vgrajen, in da odločanja o tem vprašanju ne bo prepustil oddelku za ničnost – svojo odločitev utemeljiti na pravilni presoji upoštevnih dokazov, ki sta mu jih predložili stranki. Zato je treba opraviti nadzor nad utemeljenostjo te presoje, kar v bistvu predlaga intervenientka.
135 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da v spisu UUNT ni nobene podlage za opredelitev pokrivne plošče, prikazane v središču slike v točki 5 zgoraj, kot „odtok za prho“ (shower drain) ali sestavni del takega odtoka. Kot pravilno navaja intervenientka, so na izrezkih iz katalogov Blücher, ki jih je tožeča stranka predložila UUNT, prikazane odtočne kanalete za tekočine in rešetke (vključno z zgorajnavedeno ploščo), ki se lahko uporabijo skupaj z njimi. Take kanalete s pokrivnimi rešetkami oziroma ploščami se lahko na splošno uporabljajo na različnih mestih.
136 Kot pravilno opozarja intervenientka, je v katalogih Blücher ob sliki pokrivne plošče, prikazani v središču slike v točki 5 zgoraj, še sličica tovornjaka. Iz izrezkov iz teh katalogov, ki jih je intervenientka priložila v prilogi 9 k njenim stališčem z dne 22. junija 2010, predloženim oddelku za ničnost, je razvidno, da pomeni sličica tovornjaka „razred nosilnosti“ vsake rešetke (oziroma plošče) iz teh katalogov. Z drugimi besedami, gre za podatek o najvišji obremenitvi, ki jo lahko prenese zadevna rešetka oziroma plošča.
137 Skupno je v katalogih Blücher pet „razredov nosilnosti“: en za „območja za bose noge“ (kopalnice itd.), en za „območja za pešce“ (nakupovalna središča itd.), en za „viličarje, vozičke“ (lahka industrija), en za „manjše tovornjake in tovornjake“ (industrija, tovarne) in en za „velike viličarje“ (težka industrija itd.). „Razred nosilnosti“, označen s sličico tovornjaka, tako ustreza drugi najvišji obremenitvi, ki jo lahko prenese zadevna rešetka oziroma plošča. Izdelki, ki spadajo v ta „razred nosilnosti“, so torej v skladu s pojasnili namenjeni za uporabo v industriji, na primer v tovarni, in lahko prenesejo obremenitev, ki jo taka uporaba zahteva. Vendar v nasprotju s tem, kar očitno predpostavlja intervenientka, to ne pomeni, da ne morejo biti uporabljeni na drugih mestih, med drugim v prhi, kjer morajo običajno prenašati manjše obremenitve.
138 Prav tako drži, da glede na to, da iz ničesar v spisu ne izhaja, da je bila pokrivna plošča, prikazana v središču slike v točki 5 zgoraj, izključno ali prvenstveno, namenjena uporabi kot odtok za prho, jo je odbor za pritožbe v točki 31 izpodbijane odločbe zmotno opredelil kot „odtok za prho“. Za njeno opredelitev bi moral uporabiti splošnejši opis, ki bi bil v skladu z navedbami iz katalogov Blücher, in jo tako denimo opredeliti kot pokrivno ploščo za odtočno kanaleto za tekočine.
139 Torej je treba potrditi trditve intervenientke, s katerimi izpodbija utemeljenost ugotovitve odbora za pritožbe, da je predmet, ki je prikazan v središču slike v točki 5 zgoraj, odtok za prho.
140 Iz navedenega izhaja, da sta edini tožbeni razlog tožeče stranke in predlog intervenientke utemeljena. Zato je treba, kot predlagata tožeča stranka in intervenientka, izpodbijano odločbo razveljaviti. Predlog tožeče stranke za spremembo izpodbijane odločbe pa je treba, kakor je razvidno iz točke 92 zgoraj, zavrniti.
Stroški
141 V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni.
142 UUNT v obravnavani zadevi ni uspel s svojimi predlogi, tožeča stranka in intervenientka pa sta predlagali, naj se mu naloži plačilo stroškov. Glede na to, da je tožeča stranka predlog o stroških predložila šele po vložitvi tožbe, je treba spomniti, da lahko stranke v skladu s sodno prakso predlog o stroških predložijo naknadno, tudi na obravnavi, čeprav tega niso storile ob vložitvi tožbe (glej v tem smislu sodbo z dne 14. decembra 2006, Mast-Jägermeister/UUNT – Licorera Zacapaneca (VENADO z okvirjem in drugi), T‑81/03, T‑82/03 in T‑103/03, ZOdl., EU:T:2006:397, točka 116 in navedena sodna praksa). Zato je ta predlog tožeče stranke dopusten.
143 UUNT je zato treba naložiti plačilo stroškov tožeče stranke in intervenientke v skladu z njunima predlogoma.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat)
razsodilo:
1. Odločba tretjega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 4. oktobra 2012 (zadeva R 2004/2010‑3) se razveljavi.
2. V preostalem se tožba zavrne.
3. UUNT nosi svoje stroške ter stroške, ki sta jih priglasili Group Nivelles in Easy Sanitairy Solutions BV.
D. Gracias | M. Kančeva | C. Wetter |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, dne 13. maja 2015.
Podpisi