Pritožba, ki jo je Anna Nardi vložila 15. septembra 2023 zoper sklep Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 25. julija 2023 v zadevi T-131/23, Anna Nardi/Evropska centralna banka (ECB)

(Zadeva C-574/23 P)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnica: Anna Nardi (zastopnica: M. De Siena, avvocato)

Druga stranka v postopku: Evropska centralna banka

Predlogi

Pritožnica predlaga razveljavitev sklepa o zavrnitvi, ki ga je Splošno sodišče 25. julija 2023 izdalo v zadevi T-131/23, ki jo je Anna Nardo vložila proti Evropski centralni banki, in posledično ugoditev predlogom, ki so bili podani na prvi stopnji, ter torej Sodišču predlaga, naj:

I. ugotovi in razglasi nepogodbeno odgovornost Evropske centralne banke, ki jo zastopa predsednica Christine Lagarde :

I. (a) ker je glede vrednostnih papirjev v lasti Anne Nardo z oznako SI FTSE.COPERP, ki so omenjeni, opisani in predloženi v prilogi k tožbi na prvi stopnji, povzročila padec vrednosti v višini 626.134,29 EUR, kar pomeni 81,54 % vrednosti celotnega vloženega kapitala, ki je znašal 767.856,16 EUR, ker je Christine Lagarde 12. marca 2020 kot predsednica ECB z izrekom slavnega stavka „Nismo tu zato, da bi znižali razmik v donosnosti obveznic, to ni funkcija ECB“, povzročila znatno znižanje vrednosti vrednostnih papirjev po vsem svetu in 16,92-odstotno znižanje na milanski borzi, kar je stopnja brez primere v zgodovini navedene institucije, saj je z navedenim stavkom na tiskovni konferenci vsemu svetu sporočila, da ECB ne bo več podpirala vrednosti vrednostnih papirjev, ki so jih izdale države v težavah, in s tem napovedala popolno spremembo usmeritve monetarne politike, ki jo je ECB sprejela pod vodstvom predhodnega predsednika, čigar mandat se je iztekel novembra 2019;

I. (b) ker je z navedenimi ravnanji in zaradi navedenega strmega padca indeksa milanske borze povzročila zmanjšanje premoženja pritožnice;

I. (c) ker je povzročila premoženjsko škodo iz naslova izgubljenega dobička v višini 906.223,85 EUR;

I. (d) ker je torej povzročila premoženjsko škodo v skupnem znesku 1.532.358,14 EUR;

I. (e) ker je povzročila nepremoženjsko škodo zaradi psihičnega trpljenja pritožnice same in njene družine, zaradi posega v čast, ugled, osebno in poklicno identiteto, ocenjeno na 500.000,00 EUR;

Zato naj:

II) Evropski centralni banki, v osebi trenutne predsednice, naloži, da Anni Nardi povrne premoženjsko škodo, ki ustreza dejanski škodi in izgubljenemu dobičku, nepremoženjski škodi in škodi zaradi izgube priložnosti, ocenjeno na podlagi meril, navedenih v ustreznih poglavjih in točkah te pritožbe, s plačilom:

II.1. 1.532.358,14 EUR iz naslova premoženjske škode,

II.2. 500.000,00 iz naslova nepremoženjske škode;

II.3. in torej s plačilom skupnega zneska 2.032.358,14 EUR;

II.4. zneska, ki ga bo Sodišče določilo na podlagi pravične ocene, iz naslova škode zaradi izgube priložnosti;

II.5 zneskov zamudnih obresti, izračunanih od 12. marca 2020, datuma škodnega dogodka, do dejanske povrnitve;

III) podredno, s plačilom različnih zneskov, ki bodo med postopkom opredeljeni v obsegu, ki se bo štel za pravičnega;

IV) toženi stranki na prvi stopnji naloži plačilo stroškov postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev pritožbe na prvem mestu in uvodoma trdi, da se Splošno sodišče ni izreklo o vprašanju, ali je predsednica BCE z izjavo z dne 12. marca 2020 kršila predpise, navedene v tožbi, temveč je zgolj ugotovilo, da ni namen, da bi se z navedenimi predpisi dale pravice posameznikom, s čimer je torej podalo pomanjkljivo in nepopolno obrazložitev.

Na drugem mestu, pritožnica zavrača trditve Splošnega sodišča v točkah od 15 do 28 izpodbijanega sklepa, da nepogodbena obveznost ECB ni podana, ker ECB ni kršila pravnega predpisa, katerega namen bi bil dati pravice posameznikom. Pritožnica zatrjuje, da so določbe, na katere se sklicuje, institucionalna pravila, ki določajo pristojnosti posameznih organov ECB, pri čemer jim dodeljujejo posebna pooblastila. Iste določbe dajejo pravice posameznikom in zlasti pravico posameznikov, da razni organi postopajo ob spoštovanju institucionalnih pristojnosti, ki so jim dodeljene z zakonom, v skladu z načelom zaupanja v pravo.

Na tretjem mestu, podredno, pritožnica meni, da če namen predpisov, ki jih je kršila predsednica ECB, ni dajati pravice posameznikom, kot trdi Splošno sodišče, njegove obrazložitve ni mogoče sprejeti, saj je posledica ozke razlage člena 340 PDEU. Ta določba, enako kot člen 2043 italijanskega civilnega zakonika, ne zajema nikakršnega razlikovanja, s katerim bi se dajala prednost predpisom, katerih namen je dajati pravice posameznikom, v primerjavi z drugimi predpisi, s čimer bi bil nastanek pravice oškodovanega subjekta do povračila škode mogoč le ob kršitvi določb iz prve kategorije. Poleg tega je obrazložitev v protislovju z načeli, izraženimi v sodbi Splošnega sodišča samega v zadevi T-868/16, v kateri je ugotovljeno, da je mogoče šteti, da je nepogodbena odgovornost Unije podana ob kakršnem koli nezakonitem ravnanju, zaradi katerega je nastala škoda, ki je lahko podlaga za to odgovornost.

Na četrtem mestu, pritožnica zavrača trditev Splošnega sodišča iz točke 32 izpodbijanega sklepa, da je pritožnica sicer zatrjevala, da je predsednica ECB zlorabila pooblastila, vendar v tožbi te trditve ni posebej utemeljila in jo je navedla le kot posledico kršitve določb, navedenih v tožbi, katerih namen naj ne bi bil dajati pravice posameznikom. Pritožnica zatrjuje, da zloraba pooblastil pomeni „izvrševanje pooblastil na način, ki ni v skladu z duhom zakona“ in torej nastane, kadar institucija Unije odstopa od splošnih načel, kot so poštenost, dobra vera, skrbno ravnanje; predsednica ECB naj bi s sporno izjavo nedvomno kršila načeli poštenosti in skrbnega ravnanja.

Na petem mestu, pritožnica zavrača ugotovitev Splošnega sodišča, da ni bil predložen dokaz o obstoju vzročne zveze med sporno izjavo predsednice ECB in padcem borznega indeksa, pri čemer trdi, da je ta dokaz razviden iz tožbe in njenih prilog. Poudarja, kako je iz sporočila za medije v zvezi s tiskovno konferenco predsednice ECB z dne 12. marca 2020, komentarjev na naslovnicah italijanskih in tujih časnikov ter iz izjav predsednika Italijanske republike izhajalo, da je veljalo splošno prepričanje, da je bil padec bornih vrednosti povzročen izključno s sporno izjavo predsednice ECB. Poleg tega pobuda predsednice ECB, da se opraviči in dano izjavo popravi, izkazuje njeno priznanje, da je povzročila izredno negativne posledice za trge. Zgoraj navedeni dokaz naj bi bil podan tudi z vsebino, ugotovitvami in prilogami poročila pod prisego strokovnjaka, ki ga je določila pritožnica.

Na šestem mestu, pritožnica zavrača trditev Splošnega sodišča v točki 33 izpodbijanega sklepa o zelo omejeni dokazni vrednosti poročila strokovnjaka pod prisego, ker ga je sestavil strokovnjak, ki ga je določila pritožnica. Pritožnica ugovarja, da Splošno sodišče ni upoštevalo dejstva, da gre za poročilo pod prisego, pred pristojnim pravosodnim organom, ki je zapisal prisego strokovnjaka, ki je podal to izjavo: „Prisegam, da sem dobro in vestno opravil naloge, ki so mi bile dodeljene, z edinim ciljem, da se sodišče seznani z resnico“.

____________