Pritožba, ki so jo 22. julija 2021 vložile Engie Global LNG Holding Sàrl, Engie Invest International SA, Engie SA zoper sodbo Splošnega sodišča (drugi razširjeni senat) z dne 12. maja 2021 v združenih zadevah T-516/18 in T-525/18, Veliko vojvodstvo Luksemburg in drugi/Komisija
(Zadeva C-454/21 P)
Jezik postopka: francoščina
Stranke
Pritožnice: Engie Global LNG Holding Sàrl, Engie Invest International SA, Engie SA (zastopniki: C. Rydzynski, B Le Bret, M. Struys, F. Pili, odvetniki)
Druga stranka: Evropska komisija
Predlog
Pritožnice Sodišču predlagajo, naj:
to pritožbo razglasi za dopustno in utemeljeno;
sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 12. maja 2021 v združenih zadevah T-516/18 in T-525/18, Luksemburg in Engie Global LNG Holding in drugi/Komisija, razveljavi;
v skladu s členom 61 Statuta Sodišča dokončno vsebinsko odloči o zadevi in, primarno, ugodi tožbenim predlogom, ki jih je družba Engie navedla na prvi stopnji, ali, podredno, člen 2 Sklepa Komisije (EU) 2019/421 z dne 20. junija 2018 o državni pomoči SA.44888 (2016/C) (ex 2016/NN), ki jo je Luksemburg odobril skupini Engie (UL 2019, L 78, str. 1), razglasi za ničen v delu, v katerem je z njim naložena izterjava pomoči;
še bolj podredno, zadevo vrne v ponovno odločanje Splošnemu sodišču;
Komisiji naloži plačilo vseh stroškov.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Družbe Engie Global LNG Holding, Engie Invest International in Engie v utemeljitev pritožbe navajajo tri pritožbene razloge.
Po mnenju pritožnic je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo in izkrivilo dejstva pri opredelitvi ozkega referenčnega okvira, ker je (i) Direktivo o matičnih in odvisnih družbah izključilo iz opredelitve tega referenčnega okvira; (ii) povezalo člena 164 in 166 luksemburškega zakona o dohodku; (iii) štelo, da prirast k posojilu ZORA pomeni razdelitev dobička; in (iv) štelo, da je z zadevnimi davčnimi stališči podeljena selektivna prednost.
Poleg tega je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo in izkrivilo dejstva pri dokazovanju obstoja selektivne prednosti glede na luksemburško določbo o zlorabi pravice (i) glede upoštevanega referenčnega okvira; (ii) pri opredelitvi selektivne prednosti; in (iii) pri razlagi luksemburškega prava.
Pritožnice na podlagi prvega in drugega pritožbenega razloga sklepajo, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je zavrnilo njihove trditve, ki so jih v okviru ničnostne tožbe navedle glede omejene pristojnosti Komisije na podlagi členov 2, 3, 4 in 5 PDEU, ki se nanašajo na delitev pristojnosti med Evropsko unijo in državami članicami, v povezavi s členi od 113 do 117 PDEU.
Nazadnje, izterjava pomoči, ki jo je odredilo Splošno sodišče, je v nasprotju z načeloma pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj.
____________