Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Najwyższy (Poljska) 20. julija 2023 – G.T./T. S.A.

(Zadeva C-455/23, Garera ¹ )

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Najwyższy

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: G.T.

Tožena stranka: T. S.A.

Vprašanja za predhodno odločanje

1.    Ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU glede na razlago Sodišča v zadevi C-487/19, W.Ż., razlagati tako, da se z začasno dodelitvijo sodnika vrhovnega sodišča na drug oddelek vrhovnega sodišča brez njegovega soglasja krši načelo neodstavljivosti in neodvisnosti sodnikov, podobno pri premestitvi sodnika splošnega sodišča med dvema oddelkoma istega sodišča, če

-    je sodnik dodeljen za odločanje v zadevah, katerih vsebina se ne prekriva s stvarno pristojnostjo oddelka, na katerega je bil sodnik vrhovnega sodišča imenovan;

-    zoper sklep o taki dodelitvi sodnik nima možnosti vložitve sodnega pravnega sredstva, ki bi izpolnjevalo zahteve iz točke 118 sodbe C-487/18 [C-487/19], W.Ż.;

-    sta sklep prvega predsednika vrhovnega sodišča o dodelitvi na drug oddelek in sklep predsednika, ki vodi civilni oddelek vrhovnega sodišča, o dodelitvi konkretnih zadev sprejeli osebi, ki sta na položaj sodnika vrhovnega sodišča imenovani v enakih okoliščinah kot v zadevi C-487/18 [C-487/19], W.Ż., glede na dosedanjo sodno prakso pa so sodni postopki, pri katerih so udeležene take osebe, neveljavni ali pa kršijo pravico strank do poštenega sojenja iz člena 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah;

-    začasna dodelitev sodnika brez njegovega soglasja na drugi oddelek vrhovnega sodišča, ki ni oddelek, na katerem dela, ob hkratni ohranitvi obveznosti sojenja na matičnem oddelku, nima podlage v nacionalnem pravu;

-    se z začasno dodelitvijo sodnika brez njegovega soglasja na drugi oddelek vrhovnega sodišča, ki ni oddelek, na katerem dela, krši člen 6(b) Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa¹ [(UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 381)]?

2.    Ne glede na odgovor na prvo vprašanje, ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU razlagati tako, da ni „z zakonom ustanovljeno“ sodišče sodišče, ki odloča v senatu, sestavljenem na podlagi sklepa prvega predsednika vrhovnega sodišča o dodelitvi na drug oddelek vrhovnega sodišča in na podlagi sklepa predsednika, ki vodi civilni oddelek vrhovnega sodišča, o dodelitvi konkretnih zadev, to je na podlagi sklepov oseb, ki sta bili na položaj sodnika vrhovnega sodišča imenovani v enakih okoliščinah kot v zadevi C-487/18 [C-487/19], W.Ż, glede na dosedanjo sodno prakso pa so sodni postopki, pri katerih so udeležene take osebe, neveljavni ali pa kršijo pravico strank do poštenega sojenja iz člena 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah?

3.    Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen ali če je odgovor na drugo vprašanje, da tako sestavljeno sodišče ni „z zakonom ustanovljeno“ sodišče, ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU in načelo primarnosti prava Unije razlagati tako, da lahko sodniki, ki so imenovani v sodni senat, sestavljen na način, opisan v vprašanjih 1 in 2, zavrnejo opravljanje dejanj v zadevi, ki jim je dodeljena, vključno s sojenjem, pri čemer štejejo, da sta sklepa o dodelitvi na drug oddelek vrhovnega sodišča in o dodelitvi konkretnih zadev neobstoječa, ali pa morajo izdati sodbo in strankam prepustiti odločitev, ali se bodo zoper to sodbo pritožile zaradi kršitve pravice stranke, da njeno zadevo obravnava sodišče, ki izpolnjuje zahteve iz člena 19(1), drugi pododstavek, PEU in člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah?

____________

¹ Ime te zadeve je izmišljeno. Ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku..

¹ UL 2003, L 299 str.9.