Language of document : ECLI:EU:C:2007:102

Zadeva C-292/05

Eirini Lechouritou in drugi

proti

Dimosio tis Omospondiakis Dimokratias tis Germanias

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Efeteio Patron)

„Bruseljska konvencija − Člen 1, prvi odstavek, prvi stavek − Področje uporabe − Civilne in gospodarske zadeve − Pojem − Odškodninska tožba, ki so jo pravni nasledniki žrtev vojnih pobojev vložili v državi pogodbenici proti drugi državi pogodbenici zaradi dejanj njenih oboroženih sil“

Povzetek sodbe

Konvencija o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb – Področje uporabe – Civilne in gospodarske zadeve – Pojem „civilne in gospodarske zadeve“

(Konvencija z dne 27. septembra 1968, člen 1, prvi odstavek, prvi stavek)

Člen 1, prvi odstavek, prvi stavek, Konvencije z dne 27. septembra 1968 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, kakor je bila spremenjena s konvencijami o pristopu iz let 1978, 1982 in 1989, je treba razlagati tako, da tožba, ki so jo v državi pogodbenici proti drugi državi pogodbenici vložile fizične osebe in s katero zahtevajo odškodnino za škodo, ki so jo pravni nasledniki žrtev dejanj oboroženih sil utrpeli zaradi vojaških operacij na ozemlju prvonavedene države, ni „civilna zadeva“ v smislu te določbe.

Pojem „civilne in gospodarske zadeve“ namreč ne zajema sporov, ki izvirajo iz izvajanja suverenih pravic državne oblasti s strani ene pravdne stranke, ker ta izvaja pooblastila, ki odstopajo od splošnih pravil, veljavnih v razmerjih med posamezniki, in to velja še toliko bolj, kadar gre za odškodninsko tožbo, katere vzrok so operacije, ki so jih izvajale oborožene sile, saj so take operacije eden od značilnih izrazov državne suverenosti zlasti zato, ker se pristojni javni organi zanje odločijo enostransko in zavezujoče ter se kažejo kot neločljivo povezane z zunanjo in obrambno politiko držav.

V zvezi s tem se vprašanje o zakonitosti dejanj izvajanja državne oblasti, ki so podlaga za tako tožbo, nanaša na naravo teh dejanj, ne pa na področje, iz katerega izhajajo. Ker slednje kot tako ne spada na področje uporabe Konvencije, drugačne razlage ni mogoče upravičiti z nezakonitostjo takih dejanj.

(Glej točke od 34 do 37 in od 41 do 44 ter izrek.)