Zadeva T‑538/11

Kraljevina Belgija

proti

Evropski komisiji

„Državne pomoči – Javno zdravje – Pomoči, dodeljene za financiranje testiranja na transmisivno spongiformno encefalopatijo (TSE) pri govedu – Sklep, s katerim je ugotovljeno, da so pomoči deloma združljive in deloma nezdružljive z notranjim trgom – Ničnostna tožba – Akt, ki posega v položaj – Dopustnost – Pojem prednosti – Pojem selektivnosti“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 25. marca 2015

1.      Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Sklep o opredelitvi priglašenega ukrepa za državno pomoč in o razglasitvi ukrepa za združljivega s skupnim trgom – Vključitev

(členi 107(1) in (3) PDEU, 108 PDEU in 263 PDEU)

2.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Posegi države na področjih, ki v Evropski uniji niso bila usklajena – Vključitev

(člena 107 PDEU in 108 PDEU)

3.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Poseg države, s katerim se zmanjšujejo stroški, ki običajno bremenijo proračun podjetja – Stroški, ki so posledica spoštovanja nacionalne ureditve – Stroški obveznih pregledov, ki se nanašajo na proizvajanje in trženje proizvodov – Vključitev – Stroški, ki so povezani z izvajanjem prerogativ javne oblasti države – Nevplivanje – Načelo onesnaževalec plača – Nevplivanje

(člen 107(1) PDEU)

4.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Dodelitev ugodnosti upravičencem – Cilj varovanja javnega zdravja – Nevplivanje na opredelitev ukrepa kot državne pomoči

(člen 107(1) PDEU)

5.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Selektivnost ukrepa – Razlikovanje med podjetji, ki so v primerljivem dejanskem in pravnem položaju – Ukrep, do katerega so upravičeni gospodarski subjekti enega samega sektorja, ostali pa so izključeni – Utemeljitev, ki se opira na naravo in sistematiko zadevnega sistema dajatev – Neobstoj

(člen 107(1) PDEU)

6.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Selektivnost ukrepa – Dodelitev ugodnosti upravičencem – Presoja na podlagi primerjanja z drugimi podjetji v isti državi članici in ne s podjetji v drugih državah članicah

(člen 107(1) PDEU)

7.      Ničnostna tožba – Predmet – Sklep, ki temelji na več točkah obrazložitve, vsaka od njih pa zadostuje za utemeljitev izreka – Sklep na področju državnih pomoči – Razlogi, povezani z napako ali z drugo nezakonitostjo, ki zadevajo samo eno točko obrazložitve – Razlog, ki ne more povzročiti razglasitev ničnosti sklepa

(člen 263 PDEU) (člen 263 PDEU)

8.      Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Kratek povzetek navajanih razlogov – Enake zahteve za očitke, navedene v utemeljitev tožbenega razloga

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1))

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 47 do 49 in 53.)

2.      Kar zadeva državne pomoči, posegi držav članic na področjih, ki v Evropski uniji niso bila usklajena, niso izključeni s področja uporabe zakonodaje o nadzoru državnih pomoči. Priznanje nasprotnega bi namreč nujno pomenilo odvzem polnega učinka določbam členov 107 PDEU in 108 PDEU.

(Glej točki 65 in 67.)

3.      Kar zadeva državne pomoči, pojem stroškov, ki običajno bremenijo proračun podjetja, med drugim zajema dodatne stroške, ki jih morajo podjetja nositi zaradi obveznosti, ki izhajajo iz zakonskih in drugih predpisov ali pogodb, ki veljajo za določeno gospodarsko dejavnost, kot so stroški obveznih pregledov, ki se nanašajo na proizvajanje in trženje proizvodov.

Poleg tega pojem stroškov, ki običajno bremenijo proračun podjetja, ni omejen na stroške, ki izhajajo iz uporabe načela „onesnaževalec plača“. Dejstvo, da navedenega načela ni mogoče uporabiti, tudi če bi bilo dokazano, ne more ovreči te ugotovitve.

Vsekakor to, da so z nacionalno zakonodajo podjetjem naloženi stroški, ki so torej nujno povezani z izvajanjem prerogativ javne oblasti zadevne države članice, ne nasprotuje temu, da se navedene stroške opredeli kot stroške, ki običajno bremenijo proračun podjetja.

(Glej točke 76, 77, 85, 96, 104 in 105.)

4.      Člen 107(1) PDEU zadevnih ukrepov ne razlikuje glede na vzrok ali njihov namen, temveč jih opredeljuje glede na njihove učinke. Cilj varovanja javnega zdravja, ki mu sledi zadevni ukrep, tudi ob domnevi, da je resničen, ne zadostuje za ovrženje opredelitve kot državne pomoči, ki jo je Komisija uporabila v sklepu.

(Glej točki 80 in 81.)

5.      Kar zadeva državne pomoči, je selektivnost ukrepa, ki ga predstavlja uvedba razlikovanja med podjetji na področju stroškov, po eni strani ustrezno dokazana, če Komisija ugotovi, da so gospodarski subjekti določenega sektorja deležni prednosti, ki ni na voljo podjetjem drugih sektorjev, ker so upravičeni do brezplačnih pregledov, ki jih morajo obvezno izvajati pred dajanjem v promet ali trženjem njihovih proizvodov, medtem ko podjetja drugih sektorjev nimajo te možnosti.

Po drugi strani se selektivnost ukrepa presoja glede na vsa podjetja, in ne glede na podjetja, ki so upravičena do enake prednosti znotraj iste skupine.

Nazadnje, čeprav bi držalo, da morajo upravičenci pomoči nositi posebne stroške, ki jih podjetjem drugih sektorjev ni treba nositi, to ne zadošča za dokaz, da je razlikovanje med podjetji glede kritja stroškov upravičeno z naravo in sistematiko zadevnega sistema stroškov.

(Glej točke 103, 110, 111 in od 114 do 116.)

6.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 124.)

7.      Glede na to, da tudi brez napačne ugotovitve v zvezi s selektivnostjo ukrepa državne pomoči preostali razlogi izpodbijanega sklepa upravičujejo ugotovitev, da je zadevni ukrep selektiven, napaka Komisije ne more omajati zakonitosti izpodbijanega sklepa.

(Glej točko 126.)

8.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 131.)