Začasna izdaja
SODBA SODIŠČA (drugi senat)
z dne 20. junija 2024(*)
„Predhodno odločanje – Zaščita varnosti in zdravja delavcev – Organizacija delovnega časa – Direktiva 2003/88/ES – Člen 9(1)(a) – Obveznost zdravstvenih pregledov delavcev, ki delajo ponoči – Kršitev te obveznosti s strani delodajalca – Pravica do nadomestila – Potreba po ugotovitvi obstoja posebne škode“
V zadevi C‑367/23,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Cour de cassation (kasacijsko sodišče, Francija) z odločbo z dne 7. junija 2023, ki je na Sodišče prispela 9. junija 2023, v postopku
EA
proti
Artemis security SAS,
SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi A. Prechal (poročevalka), predsednica senata, F. Biltgen, N. Wahl, J. Passer, sodniki, in M. L. Arastey Sahún, sodnica,
generalna pravobranilka: T. Ćapeta,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za EA L. Boré in G. Mégret, avocats,
– za Artemis security SAS J.-J. Gatineau, avocat,
– za francosko vlado M. de Lisi, B. Fodda in M. Raux, agenti,
– za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj z M. F. Severi, avvocato dello Stato,
– za Evropsko komisijo F. Clotuche-Duvieusart in D. Recchia, agentki,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 9(1)(a) Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 381).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med EA in družbo Artemis security SAS (v nadaljevanju: Artemis) glede zahtevka EA za odškodnino, ker je družba Artemis kršila obveznosti delodajalca na področju zdravstvenih pregledov delavcev, ki delajo ponoči.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 V uvodnih izjavah od 5 do 7 in 10 Direktive 2003/88 je navedeno:
„(5) Vsi delavci morajo imeti ustrezen počitek. […] Delavcem Skupnosti je treba zagotoviti minimalni dnevni, tedenski in letni počitek ter ustrezne odmore. V tem smislu je treba določiti tudi zgornjo mejo tedenskega delovnega časa.
[…]
(7) Raziskave so pokazale, da je človeško telo ponoči bolj občutljivo za neugodne vplive okolja in tudi za določene obremenilne oblike organizacije dela in da so lahko dolga obdobja nočnega dela škodljiva za zdravje delavcev in lahko ogrožajo varnost na delovnem mestu.
(8) Treba je omejiti trajanje nočnega dela, vključno z nadurami, in zagotoviti, da delodajalci, ki redno angažirajo delavce, ki delajo ponoči, o tem obvestijo pristojne organe na njihovo zahtevo.
(9) Pomembno je, da so delavci, ki delajo ponoči, pred začetkom dela in nato v rednih časovnih presledkih upravičeni do brezplačnega zdravstvenega pregleda in da so kadarkoli je mogoče, delavci z zdravstvenimi težavami, ki delajo ponoči, premeščeni na delo, ki poteka podnevi in za katerega so usposobljeni.
(10) Položaj delavcev, ki delajo ponoči in delavcev, ki delajo v izmenah, zahteva, da je raven varnosti in varovanja zdravja prilagojena naravi njihovega dela in da mora biti organizacija in delovanje varnostnih in preventivnih služb ter virov za zaščito in preventivo učinkovito.“
4 Člen 6 te direktive, naslovljen „Najdaljši tedenski delovni čas“, določa:
„Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi v skladu s potrebo po varovanju zdravja in varnosti delavcev zagotovijo, da:
[…]
(b) povprečni delovni čas za vsako sedemdnevno obdobje, vključno z nadurami, ne presega 48 ur.“
5 Člen 8 navedene direktive, naslovljen „Trajanje nočnega dela“, določa:
„Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da:
(a) čas običajnega dela delavcev, ki delajo ponoči, v povprečju ne presega osem ur v katerem koli 24-urnem obdobju;
(b) delavci, ki delajo ponoči in katerih delo vključuje posebna tveganja ali težke fizične ali psihične obremenitve, ne delajo več kot osem ur v katerem koli 24-urnem obdobju, v katerem opravljajo nočno delo.
Za izvajanje točke (b) se delo, ki vključuje posebno tveganje ali težke fizične ali psihične obremenitve, opredeli v nacionalni zakonodaji in/ali praksi ali v kolektivnih pogodbah ali sporazumih, sklenjenimi med socialnimi partnerji, ob upoštevanju posebnih učinkov in tveganj nočnega dela.“
6 Člen 9 iste direktive, naslovljen „Zdravstveni pregled in razporeditev delavcev, ki delajo ponoči, na delo podnevi“, v odstavku 1 določa:
„Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so:
(a) delavci, ki delajo ponoči, upravičeni do brezplačnega zdravstvenega pregleda pred nastopom dela, kasneje pa v rednih časovnih presledkih;
(b) delavci, ki delajo ponoči, in imajo zdravstvene težave, ki so povezane z opravljanjem nočnega dela, razporejeni na delo, ki poteka podnevi in za katerega so usposobljeni.“
Francosko pravo
7 Člen L. 3122-11 code du travail (delovnopravni zakonik) določa:
„Vsi delavci, ki delajo ponoči, so upravičeni do rednega individualnega spremljanja njihovega zdravstvenega stanja pod pogoji iz člena L. 4624-1.“
8 Člen L. 4624-1 tega zakonika določa:
„Vsi delavci so zaradi nadzora nad zdravstvenim stanjem delavcev […] upravičeni do rednega individualnega spremljanja njihovega zdravstvenega stanja, ki ga opravi zdravnik medicine dela in, pod njegovim nadzorom, zdravnik sodelavec […], pripravnik medicine dela in medicinska sestra.
[…]
Vsi delavci, ki delajo ponoči, so upravičeni do rednega individualnega spremljanja njihovega zdravstvenega stanja. Pogostost tega spremljanja določi zdravnik medicine dela glede na posebnosti delovnega mesta in značilnosti delavca v skladu s podrobnimi pravili, ki jih z odlokom določi Conseil d’État (državni svet).“
9 Člen R. 3122-11 navedenega zakonika določa:
„Namen spremljanja zdravstvenega stanja delavcev, ki delajo ponoči, je zlasti omogočiti zdravniku medicine dela, da oceni morebitne posledice nočnega dela za njihovo zdravje in varnost, zlasti zaradi sprememb kronobiološkega ritma, in da razume morebitne posledice za njihovo družbeno življenje.“
10 Člen R. 4624-11 delovnopravnega zakonika določa:
„Informativni in preventivni obisk, do katerega je upravičen delavec, je individualen. Njegov namen je zlasti:
1° zaposlenega povprašati o njegovem zdravstvenem stanju;
2° ga obvestiti o morebitnih tveganjih, ki jim je izpostavljen na svojem delovnem mestu;
3° ga ozavestiti o preventivnih sredstvih, ki jih je treba izvajati;
4° ugotoviti, ali njegovo zdravstveno stanje ali tveganja, ki jim je izpostavljen, zahtevajo napotitev na zdravnika medicine dela;
5° ga obvestiti o tem, kako naj služba spremlja njegovo zdravstveno stanje, in o možnosti, ki jo ima v vsakem trenutku, da je na njegovo zahtevo upravičen do obiska pri zdravniku medicine dela.“
11 Člen R. 4624-18 tega zakonika določa:
„Vsak delavec, ki dela ponoči, […] mora pred razporeditvijo na delovno mesto opraviti informativni in preventivni obisk, ki ga opravi zdravstveni delavec iz prvega odstavka člena L. 4624-1.“
12 Člen R. 3124-15 navedenega zakonika določa:
„Kršitev določb o nočnem delu iz členov od L. 3122-1 do L. 3122-24 […] in določb odlokov, sprejetih za njihovo izvajanje, se kaznuje z globo, določeno za prekrške pete stopnje, ki se izreče tolikokrat, kolikor je zaposlenih, na katere se kršitev nanaša.
Ponavljajoča se kršitev se kaznuje v skladu s členoma 132-11 in 132-15 kazenskega zakonika.“
13 Člen R. 4745-3 istega zakonika določa:
„Kršitev določb o delu zdravnika medicine dela iz člena L. 4624-1 in določb odlokov, sprejetih za njihovo izvajanje, se kaznuje z globo, določeno za prekrške pete stopnje.“
Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje
14 Družba Artemis je 1. aprila 2017 EA zaposlila v službi za protipožarno varnost in osebno pomoč.
15 EA je 25. aprila 2019 pri conseil de prud’hommes de Compiègne (delovno sodišče v Compiègnu, Francija) vložil tožbo za sodno odpoved njegove pogodbe o zaposlitvi in za naložitev družbi Artemis, naj mu plača odškodnino. EA se je v utemeljitev teh zahtevkov skliceval, prvič, na okoliščino, da naj bi družba Artemis njegovo pogodbo o zaposlitvi enostransko spremenila, ker ga je premestila z dnevnega delovnega mesta na nočno delovno mesto, in drugič, na okoliščino, da naj mu ne bi bilo zagotovljeno okrepljeno zdravniško spremljanje, ki se uporablja v primeru nočnega dela.
16 EA je bil 1. julija 2019 odpuščen.
17 Conseil de prud’hommes de Compiègne (delovno sodišče v Compiègnu) je s sodbo z dne 4. decembra 2019 EA med drugim zavrnilo njegov odškodninski zahtevek. Cour d’appel d’Amiens (pritožbeno sodišče v Amiensu, Francija), pri katerem je bila vložena pritožba zoper to sodbo, je s sodbo z dne 2. septembra 2021 potrdilo navedeno sodbo v tej točki izreka, ker EA ni dokazal resničnosti in obsega škode, ki naj bi jo utrpel zaradi neobstoja okrepljenega zdravniškega spremljanja, ki se zahteva v primeru nočnega dela.
18 EA v utemeljitev pritožbe, ki jo je zoper to sodbo vložil pri Cour de cassation (kasacijsko sodišče, Francija), trdi, da že ugotovitev nespoštovanja varstvenih določb na področju okrepljenega zdravniškega spremljanja v primeru nočnega dela daje zadevnemu delavcu pravico do odškodnine in da je Cour d’appel d’Amiens (pritožbeno sodišče v Amiensu) s tem, da je zavrnilo njegov odškodninski zahtevek, med drugim kršilo člen L. 3122-11 zakonika o delovnih razmerjih v povezavi s členom 9 Direktive 2003/88.
19 Cour de cassation (kasacijsko sodišče), ki je predložitveno sodišče, navaja, da v skladu z ustaljeno sodno prakso obstoj škode in njena ocena načeloma spadata v suvereno diskrecijsko pravico sodišč, ki odločajo o glavni stvari. Vendar je pred kratkim ob upoštevanju ugotovitev, ki po njegovem mnenju izhajajo iz sodbe z dne 14. oktobra 2010, Fuß (C‑243/09, EU:C:2010:609), razsodilo, da že ugotovitev prekoračitve povprečnega najdaljšega tedenskega delovnega časa iz člena 6(b) Direktive 2003/88 delavcu daje pravico do odškodnine, in to ob upoštevanju, prvič, neposrednega učinka te določbe prava Unije in, drugič, okoliščine, da taka prekoračitev ipso facto ogroža zdravje delavca.
20 To sodišče pa se sprašuje, ali mora v primeru kršitve člena 9(1)(a) Direktive 2003/88 prevladati podoben pristop. V zvezi s tem navedeno sodišče zlasti poudarja, da je besedilo te določbe v povezavi z uvodnima izjavama 9 in 10 te direktive očitno manj natančno od besedila člena 6(b) navedene direktive.
21 V teh okoliščinah Cour de cassation (kasacijsko sodišče) meni, na prvem mestu, da je treba Sodišču postaviti vprašanje, ali je treba členu 9(1)(a) Direktive 2003/88 priznati neposredni učinek. Predložitveno sodišče namreč meni, da bi se lahko v primeru pritrdilnega odgovora Sodišča glede na to, da direktive nimajo horizontalnega neposrednega učinka, soočilo s tem, da členov L. 3122-11, L. 4624-1 in R. 4624-18 zakonika o delovnih razmerjih ne bi moglo razlagati v skladu z Direktivo 2003/88, ker bi bila lahko taka razlaga contra legem.
22 Na drugem mestu, predložitveno sodišče meni, da je treba od Sodišča pridobiti pojasnila o tem, ali zgolj to, da delodajalec ne spoštuje nacionalnih ukrepov za zagotovitev zdravniškega pregleda delavcev, ki delajo ponoči, iz člena 9(1)(a) Direktive 2003/88, samo po sebi ustvarja pravico do odškodnine, ne da bi bilo treba dokazati obstoj posebne škode, ki je zaradi tega nespoštovanja nastala zadevnemu delavcu.
23 V teh okoliščinah je Cour de cassation (kasacijsko sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:
„1. Ali člen 9(1)(a) Direktive [2003/88] izpolnjuje pogoje za to, da ima neposredni učinek, in za možnost, da se delavec nanj sklicuje v sporu v zvezi z njim?
2. Ali je treba člen 9(1)(a) Direktive [2003/88] razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji ali praksi, v skladu s katero je v primeru kršitve določb, sprejetih za izvajanje ukrepov, potrebnih za brezplačen zdravstveni pregled delavca, pravica delavca do odškodnine pogojena s tem, da se dokaže škoda, ki naj bi nastala zaradi te kršitve?“
Vprašanji za predhodno odločanje
Drugo vprašanje
24 Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem, ki ga je treba obravnavati najprej, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 9(1)(a) Direktive 2003/88 razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, v skladu s katero je v primeru, da delodajalec krši nacionalne določbe, s katerimi se izvaja ta določba prava Unije in ki določajo, da so delavci, ki delajo ponoči, upravičeni do brezplačnega zdravstvenega pregleda pred nastopom dela, kasneje pa v rednih časovnih presledkih, pravica zadevnega delavca, ki dela ponoči, do odškodnine zaradi te kršitve pogojena s tem, da ta dokaže škodo, ki mu je nastala.
25 V zvezi s tem je treba spomniti, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča ob neobstoju pravil Unije na zadevnem področju na podlagi načela procesne avtonomije v notranjem pravnem redu vsake države članice določiti procesna pravila za sodna pravna sredstva, katerih namen je varstvo pravic pravnih subjektov, pod pogojem, da ta pravila v položajih, za katere se uporabi pravo Unije, niso manj ugodna od tistih, ki urejajo podobne položaje, za katere velja nacionalno pravo (načelo enakovrednosti), in v praksi ne onemogočajo ali pretirano otežujejo uveljavljanja pravic, ki jih daje pravo Unije (načelo učinkovitosti) (glej v tem smislu sodbo z dne 4. maja 2023, Österreichische Post (Nepremoženjska škoda v zvezi z obdelavo osebnih podatkov), C‑300/21, EU:C:2023:370, točka 53 in navedena sodna praksa).
26 Kot pa je Sodišče že poudarilo, Direktiva 2003/88 ne vsebuje nobene določbe o sankcijah, ki se uporabijo v primeru kršitve minimalnih zahtev, ki jih določa, niti nobenega posebnega pravila glede povračila škode, ki je morebiti nastala delavcem zaradi take kršitve (sodba z dne 25. novembra 2010, Fuß, C‑429/09, EU:C:2010:717, točka 44).
27 Zato je treba ob neobstoju določb prava Unije, katerih namen je opredeliti pravila o morebitni odškodnini, ki jo lahko zahteva delavec, razporejen na nočno delovno mesto, če njegov delodajalec krši nacionalna pravila v zvezi z zdravniškim pregledom, določenim v primeru take razporeditve, s katerimi se izvaja člen 9(1)(a) Direktive 2003/88, v pravnem redu vsake države članice določiti podrobna pravila za ukrepe, katerih namen je varstvo pravic, ki jih imajo posamezniki na podlagi te določbe, in zlasti pogoje, pod katerimi lahko tak delavec od tega delodajalca dobi odškodnino zaradi navedene kršitve, pri čemer je treba spoštovati načeli enakovrednosti in učinkovitosti (glej v tem smislu sodbo z dne 4. maja 2023, Österreichische Post (Nepremoženjska škoda v zvezi z obdelavo osebnih podatkov), C‑300/21, EU:C:2023:370, točka 54 in navedena sodna praksa).
28 V zvezi z načelom enakovrednosti Sodišče v tem postopku nima na voljo nobenega elementa, ki bi lahko vzbujal dvom o skladnosti ureditve iz postopka v glavni stvari s tem načelom, ker ta ureditev pravico do morebitne odškodnine, ki jo ima delavec, ki dela ponoči, pogojuje z obveznostjo tega delavca, da dokaže resničnost škode, ki mu je nastala zaradi kršitve nacionalnih določb, s katerimi je bil prenesen člen 9(1)(a) Direktive 2003/88.
29 V zvezi z načelom učinkovitosti bo moralo nazadnje predložitveno sodišče, ki je edino pristojno za presojo dejanskega stanja zadeve, ugotoviti, ali pravila nacionalnega prava za morebitno priznanje take pravice do odškodnine in zlasti nacionalno pravilo, ki se nanaša na dokaz o nastali škodi, navedeno v prejšnji točki, v praksi ne onemogočajo ali čezmerno otežujejo uveljavljanja pravic, podeljenih s členom 9(1)(a) Direktive 2003/88 (glej v tem smislu sodbo z dne 4. maja 2023, Österreichische Post (Nepremoženjska škoda v zvezi z obdelavo osebnih podatkov), C‑300/21, EU:C:2023:370, točka 56).
30 Opozoriti je treba namreč, da člen 267 PDEU Sodišču ne daje pristojnosti, da uporabi pravila Unije v določenem primeru, ampak le, da se izreče o razlagi Pogodb in aktov institucij Evropske unije. Vendar lahko Sodišče v skladu z ustaljeno sodno prakso v okviru pravosodnega sodelovanja, ki ga vzpostavlja ta člen 267 PDEU, na podlagi elementov v spisu nacionalnemu sodišču predloži razlago prava Unije, ki bi mu lahko koristila pri presoji učinkov njegovih določb (glej v tem smislu sodbo z dne 11. maja 2023, Inspecğia Judiciară, C‑817/21, EU:C:2023:391, točka 58 in navedena sodna praksa).
31 V obravnavanem primeru je treba najprej poudariti, da če delodajalec krši obveznosti zdravstvenih pregledov delavcev, ki delajo ponoči, iz člena 9(1)(a) Direktive 2003/88, ki so bile, kot je razvidno iz določb zakonika o delovnih razmerjih, povzetih v točkah od 7 do 10 te sodbe, prenesene v nacionalno pravo, mora imeti zadevni delavec možnost od navedenega delodajalca zahtevati, naj izpolni navedene obveznosti, odvisno od primera s tem, da se obrne na nacionalni organ, pristojen za nadzor nad spoštovanjem navedenih obveznosti, ali po potrebi uveljavlja pravilno izvajanje teh obveznosti pred pristojnimi sodišči v skladu z zahtevami, ki izhajajo iz člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Uresničevanje pravice do učinkovitega sodnega varstva, ki je z zadnjenavedeno določbo zagotovljena vsakomur, ki so mu kršene pravice, zagotovljene s pravom Unije, tako lahko prispeva k zagotovitvi učinkovitosti pravice do zdravstvenega pregleda, ki jo ima delavec, ki dela ponoči, na podlagi člena 9(1)(a) Direktive 2003/88.
32 Dalje, prav tako prispeva k zagotavljanju take učinkovitosti dejstvo, da lahko delavec, ki dela ponoči, če delodajalec krši obveznosti iz člena 9(1)(a) Direktive 2003/88, prejme ustrezno odškodnino, v tem smislu, da mora ta odškodnina v celoti nadomestiti škodo, ki jo je dejansko utrpel zaradi navedenih kršitev (glej v tem smislu sodbi z dne 13. julija 2006, Manfredi in drugi, od C‑295/04 do C‑298/04, EU:C:2006:461, točka 95, in z dne 14. septembra 2023, TGSS (Zavrnitev materinskega dodatka), C‑113/22, EU:C:2023:665, točka 50 in navedena sodna praksa).
33 Pravica delavca, da zahteva odškodnino za škodo, krepi uspešnost pravil o varstvu, določenih s tem členom 9(1)(a), in lahko odvrača od ponavljanja nezakonitih ravnanj (glej v tem smislu sodbo z dne 4. maja 2023, Österreichische Post (Nepremoženjska škoda v zvezi z obdelavo osebnih podatkov), C‑300/21, EU:C:2023:370, točka 40). To, da se oškodovancu izplača odškodnina, ki v celoti krije nastalo škodo, v skladu s podrobnimi pravili, ki jih določijo države članice, je primerno za zagotovitev, da se taka škoda dejansko povrne ali nadomesti na odvračilen in sorazmeren način (glej v tem smislu sodbo z dne 14. septembra 2023, TGSS (Zavrnitev materinskega dodatka), C‑113/22, EU:C:2023:665, točka 51 in navedena sodna praksa).
34 Nasprotno pa je treba opozoriti, da pravo Unije nacionalnim sodiščem ne preprečuje, da skrbijo za to, da varstvo pravic, ki jih zagotavlja pravni red Unije, ne povzroči neupravičene obogatitve upravičencev (glej v tem smislu sodbo z dne 13. julija 2006, Manfredi in drugi, od C‑295/04 do C‑298/04, EU:C:2006:461, točka 94 in navedena sodna praksa).
35 Tako je treba ob upoštevanju kompenzacijske funkcije pravice do odškodnine, ki jo v obravnavanem primeru določa nacionalno pravo, ki se uporabi, šteti, da celotna odškodnina za dejansko utrpljeno škodo zadošča za namene, navedene v točki 33 te sodbe, ne da bi bilo treba delodajalcu naložiti plačilo kaznovalne odškodnine (glej v tem smislu sodbi z dne 17. decembra 2015, Arjona Camacho, C‑407/14, EU:C:2015:831, točka 37, in z dne 4. maja 2023, Österreichische Post (Nepremoženjska škoda v zvezi z obdelavo osebnih podatkov), C‑300/21, EU:C:2023:370, točka 58).
36 V zvezi z zadnjenavedenim je treba nazadnje poudariti, da – kot je razvidno iz točk 12 in 13 te sodbe ter kot so poudarile francoska in italijanska vlada ter Evropska komisija – nacionalno pravo, ki se uporabi, vsebuje posebna pravila, ki omogočajo naložitev glob, če delodajalec krši nacionalne določbe, s katerimi je bil zagotovljen prenos člena 9(1)(a) Direktive 2003/88. Ta posebna pravila prispevajo k zagotavljanju učinkovitosti pravice do zdravstvenega pregleda, ki jo ima na podlagi navedene določbe delavec, ki dela ponoči. Taka pravila, ki imajo v bistvu kaznovalni namen, pa niso pogojena z obstojem škode. Čeprav se taka kaznovalna pravila in pravila, ki urejajo pogodbeno ali kvazideliktno odgovornost, kakršna so ta v postopku v glavni stvari, dopolnjujejo, ker oboja spodbujajo spoštovanje navedene določbe prava Unije, imajo vendarle precej različne funkcije (glej v tem smislu sodbo z dne 4. maja 2023, Österreichische Post (Nepremoženjska škoda v zvezi z obdelavo osebnih podatkov), C‑300/21, EU:C:2023:370, točka 40).
37 Glede na vse navedeno ni očitno, da bi nacionalna ureditev, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, lahko ogrozila učinkovitost pravic, ki izhajajo iz člena 9(1)(a) Direktive 2003/88, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.
38 Res je, kot opozarja predložitveno sodišče, da je Sodišče v točki 54 sodbe z dne 14. oktobra 2010, Fuß (C‑243/09, EU:C:2010:609), menilo, da je glede na cilj Direktive 2003/88, da se zagotovi varstvo in zdravje delavcev z zagotavljanjem ustreznega počitka, zakonodajalec Unije menil, da prekoračitev najdaljšega povprečnega tedenskega delovnega časa iz člena 6(b) te direktive, ker delavca prikrajša za tak počitek, temu delavcu že samo po sebi škoduje, saj se s tem ogrozita njegovo varstvo in zdravje. Sodišče se je v točki 59 sodbe z dne 25. novembra 2010, Fuß (C‑429/09, EU:C:2010:717), v zvezi s tem sklicevalo tudi na škodo, ki je nastala delavcu zaradi izgube časa počitka, do katerega bi moral biti upravičen, če bi bil spoštovan najdaljši tedenski delovni čas iz te določbe.
39 Vendar takih ugotovitev ni mogoče prenesti na obveznosti zdravniškega spremljanja iz člena 9(1)(a) Direktive 2003/88.
40 Medtem ko je namreč v uvodni izjavi 5 Direktive 2003/88 navedeno, da morajo vsi delavci „imeti ustrezen počitek“ in je v uvodnih izjavah 7 in 8 te direktive med drugim poudarjeno, da so „raziskave […] pokazale, […] da so lahko dolga obdobja nočnega dela škodljiva za zdravje delavcev“ in da je „treba […] omejiti trajanje nočnega dela“, pa je v uvodni izjavi 9 navedene direktive navedeno, da je „pomembno“, da so delavci, ki delajo ponoči, upravičeni do „brezplačnega zdravstvenega pregleda“ pred nastopom dela, kasneje pa v rednih časovnih presledkih, ter da so, „kadarkoli je mogoče“, „delavci z zdravstvenimi težavami“ premeščeni na delo, ki poteka podnevi in za katero so usposobljeni.
41 Kot je pravilno navedla Komisija, je cilj ukrepov zdravstvenih pregledov, uvedenih s členom 9(1)(a) Direktive 2003/88, glede na večjo zahtevnost nočnega dela in posebna tveganja za zdravje, povezana z njim, tako zagotoviti, da je delavec sposoben in ostane sposoben za opravljanje takega dela, pravočasno diagnosticirati morebitno bolezen, zagotoviti njeno zdravljenje in preprečiti njen razvoj, zlasti s spodbujanjem premestitve delavca na dnevno delo.
42 Zato – v nasprotju z zahtevami, ki na področju delovnega časa izhajajo iz člena 6(b) in člena 8 Direktive 2003/88 in katerih neupoštevanje že samo po sebi škoduje zadevnemu delavcu, ker se ogroža njegovo zdravje s tem, da se ga prikrajša za počitek, do katerega bi moral biti upravičen, ali s tem, da se mu naložijo pretirane ure nočnega dela – neobstoj zdravniškega pregleda pred razporeditvijo na nočno delo in redno zdravstveno spremljanje po tej razporeditvi, ki sta določena v členu 9(1)(a) te direktive, ne povzroči neizogibne škode za zdravje zadevnega delavca in zato tudi ne škode, ki bi mu jo bilo mogoče povrniti. Morebitni nastanek take škode je namreč odvisen zlasti od zdravstvenega stanja vsakega delavca in konkretnega razvoja tega stanja. V zvezi s tem je treba tudi opozoriti, kot je Sodišče že poudarilo, da so lahko naloge, ki se opravljajo ponoči, različne v smislu težavnosti in stresa (sodba z dne 24. februarja 2022, Glavna direktsia „Pozharna bezopasnost i zashtita na naselenieto“, C‑262/20, EU:C:2022:117, točka 52).
43 Glede na vse navedeno je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 9(1)(a) Direktive 2003/88 razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, v skladu s katero je v primeru, da delodajalec krši nacionalne določbe, s katerimi se izvaja ta določba prava Unije in ki določajo, da so delavci, ki delajo ponoči, upravičeni do brezplačnega zdravstvenega pregleda pred nastopom dela, kasneje pa v rednih časovnih presledkih, pravica zadevnega delavca, ki dela ponoči, do odškodnine zaradi te kršitve pogojena s tem, da ta dokaže škodo, ki mu je nastala.
Prvo vprašanje
44 Ob upoštevanju odgovora na drugo vprašanje in ob neobstoju očitnega nasprotja med členom 9(1)(a) Direktive 2003/88 in nacionalno zakonodajo, ki se uporablja v okviru spora o glavni stvari, prvega vprašanja ni treba preučiti.
Stroški
45 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:
Člen 9(1)(a) Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa
je treba razlagati tako, da
ne nasprotuje nacionalni ureditvi, v skladu s katero je v primeru, da delodajalec krši nacionalne določbe, s katerimi se izvaja ta določba prava Unije in ki določajo, da so delavci, ki delajo ponoči, upravičeni do brezplačnega zdravstvenega pregleda pred nastopom dela, kasneje pa v rednih časovnih presledkih, pravica zadevnega delavca, ki dela ponoči, do odškodnine zaradi te kršitve pogojena s tem, da ta dokaže škodo, ki mu je nastala.
Podpisi