Tožba, vložena 18. februarja 2022 – Evropska komisija/Zvezna republika Nemčija

(Zadeva C-116/22)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: C. Hermes, M. Noll-Ehlers, agenta)

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Predloga

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

Ugotovi, da je Zvezna republika Nemčija

kršila člen 4(4) Direktive 92/43/EGS¹ s tem, da 88 od 4606 območij, za katera se je iztekel šestletni rok iz tega predpisa, ni določila kot posebna ohranitvena območja;

kršila člen 4(4) Direktive 92/43 s tem, da za 88 od zadevnih 4606 območij ni določila nobenih ciljev ohranjanja in da poleg tega pri določanju ciljev ohranjanja splošno in strukturno izvaja prakso, ki ne ustreza pravnim zahtevam tega predpisa;

kršila člen 6(1) Direktive 92/43 s tem, da za 737 od zadevnih 4606 območij ni določila nobenih ohranitvenih ukrepov in da poleg tega pri določanju ohranitvenih ukrepov splošno in strukturno izvaja prakso, ki ne ustreza pravnim zahtevam tega predpisa;

2.    odredi, da se Zvezni republiki Nemčiji naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Evropska komisija s to tožbo graja, da Zvezna republika Nemčija ni izvedla ukrepov v zvezi z določitvijo in upravljanjem svojega omrežja Natura 2000, ki se zahteva z Direktivo 92/43/EGS.

Prvi tožbeni razlog: Nemčija naj s tem, da naj 88 od 4606 območij, za katera naj bi se iztekel šestletni rok iz tega predpisa, do trenutka, ki je upošteven za kršitev Pogodbe, ne bi določila kot posebna ohranitvena območja, ne bi izpolnila svojih obveznosti iz člena 4(4) Direktive.

Drugi tožbeni razlog: Nemčija naj s tem, da naj za 88 od zadevnih 4606 območij ne bi določila nobenih ciljev ohranjanja in da naj bi poleg tega pri določanju ciljev ohranjanja splošno in strukturno izvajala prakso, ki ne ustreza pravnim zahtevam tega predpisa, ne bi izpolnila svojih obveznosti iz člena 4(4) Direktive glede določitve dovolj natančnih ciljev ohranjanja. V skladu s členom 4(4) Direktive naj bi morali biti cilji ohranjanja količinsko opredeljeni in merljivi, pri teh ciljih naj bi se moralo jasno ločiti med ciljem „obnovitve“ in ciljem „vzdrževanja“ zadevnih predmetov ohranjanja na vsakem od območij in ti cilji naj bi morali biti določeni v splošno zavezujočih pravnih aktih. Z nemško prakso glede ciljev ohranjanja naj te zahteve ne bi bile izpolnjene.

Tretji tožbeni razlog: Nemčija naj v nasprotju s svojimi obveznostmi iz člena 6(1) Direktive ne bi določila potrebnih ohranitvenih ukrepov. Nemčija naj za 737 od zadevnih 4606 območij ne bi določila nobenih ohranitvenih ukrepov in naj bi poleg tega pri določanju ohranitvenih ukrepov splošno in strukturno kršila zahteve iz člena 6(1) Direktive, v skladu s katerim naj bi morali ohranitveni ukrepi temeljiti na dovolj natančnih ciljih ohranjanja.

____________

¹     Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 102).