Tožba vložena 22. oktobra 2009 - Dashiqiao Sanqiang Refractory Materials proti Svetu

(Zadeva T-423/09)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Dashiqiao Sanqiang Refractory Materials Co. Ltd (Dashiqiao City, Kitajska) (zastopnika: J.-F. Bellis in R. Luff, odvetnika)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predloga tožeče stranke:

-    Protidampinška dajatev, ki je bila tožeči stranki naložena z Uredbo Sveta (ES) št. 826/2009 z dne 7. septembra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1659/2005 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz določenih vrst magnezitne opeke s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 240, str. 7), naj se razveljavi, ker protidampinška dajatev, ki jo določa, presega tisto, ki bi bila določena na podlagi postopka iz prvotne preiskave, da bi se upoštevalo nevračilo kitajskega DDV ob izvozu v skladu s členom 2(10) temeljne uredbe;

-    Svetu naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

S to tožbo tožeča stranka, družba s sedežem na Kitajskem, predlaga razglasitev ničnosti Uredbe Sveta (ES) št. 826/2009 z dne 7. septembra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1659/2005 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz določenih vrst magnezitne opeke s poreklom iz Ljudske republike Kitajske¹ ker protidampinška dajatev, ki jo določa, presega tisto, ki bi bila določena na podlagi postopka iz prvotne preiskave, da bi se upoštevalo nevračilo kitajskega DDV ob izvozu v skladu s členom 2(10) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti² (temeljna uredba).

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja dva tožbena razloga.

Prvič, tožeča stranka meni, da je postopek, ki ga je Komisija uporabila za obravnavo nevračila DDV ob izvozu pri ponovnem pregledu, zaradi katerega je prišlo do izpodbijane uredbe, krši načelo poštene primerjave med izvozno ceno in normalno vrednostjo iz člena 2(10) temeljne uredbe. Namesto da bi od izvozne cene odštela znesek nevrnjenega izvoznega DDV, kot je to storila pri prvotni preiskavi, je namreč Komisija primerjala izvozno ceno z normalno vrednostjo na podlagi vključenega DDV, pri čemer se je sklicevala na napačno razlago člena 2(10)(b) temeljne uredbe.

Drugič, tožeča stranka navaja, da je uredba neveljavna tudi zaradi kršitve člena 11(9) temeljne uredbe, ker se postopek, uporabljen za upoštevanje nevračila DDV pri primerjavi med izvozno ceno in normalno vrednostjo brez kakršnegakoli utemeljenega razloga bistveno razlikuje od tistega, ki je bil uporabljen v prvotni preiskavi.

____________

¹ - UL L 240, str. 7.

² - UL L 56, str. 1.