Language of document :

Pritožba, ki jo je Svet Evropske unije vložil 7. junija 2021 zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 24. marca 2021 v zadevi T-374/20, KM/Evropska komisija

(Zadeva C-357/21 P)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnik: Svet Evropske unije (zastopnika: M. Bauer in M. Alver, agenta)

Druge stranke v postopku: KM, Evropska komisija, Evropski parlament

Predlogi

Pritožnik Sodišču predlaga, naj

ugotovi, da je pritožba dopustna, in razveljavi sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 24. marca 2021 v zadevi T-374/20, KM/Komisija;

odloči o zadevi in tožbo na prvi stopnji zavrne kot neutemeljeno;

tožeči stranki na prvi stopnji naloži plačilo stroškov, ki so Svetu nastali v okviru tega postopka in v okviru postopka na prvi stopnji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Svet v utemeljitev svoje tožbe navaja štiri razloge.

S prvim pritožbenim razlogom Svet očita Splošnemu sodišču, da je napačno uporabilo pravo v zvezi s tem, ali, kar zadeva dodelitev družinske pokojnine na podlagi člena 18 ali člena 20 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, gre za različno obravnavanje na eni strani, preživelega zakonca bivšega uradnika, ki je zakonsko zvezo z njim sklenil, preden je ta uradnik prenehal delati, in na drugi strani, preživelega zakonca bivšega uradnika, ki je zakonsko zvezo z njim sklenil, po tem ko je ta uradnik prenehal delati. Po mnenju Sveta pa Splošno sodišče ni presodilo primerljivosti zadevnih položajev glede na vse elemente, značilne za ta položaja, vključno med drugim z obema pravnima položajema, ob upoštevanju cilja in namena zadevnega akra Unije. Svet tako meni, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je ugotovilo, da je dan sklenitve zakonske zveze edini odločilni element za to, ali se uporabi člen 18 ali člen 20 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, čeprav je to, kar upravičuje različno obravnavanje – dejansko in pravno – bistvena razlika med pravnim položajem uradnika, ki je v enem od položajev iz člena 35 Kadrovskih predpisov, in med pravnim položajem prejšnjega uradnika.

Svet drugi in tretji pritožbeni razlog navaja podredno.

Z drugim pritožbenim razlogom Svet trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo pri presoji obsega, v katerem Sodno sodišče lahko nadzira izbire, ki jih je napravil zakonodajalec Unije. Po mnenju Sveta je Splošno sodišče navedlo, da ima zakonodajalec Unije „preprosto“ polje proste presoje, kar pomeni, da je treba preveriti, ali ni bilo nerazumno, da je zakonodajalec Unije menil, da je bilo določeno različno obravnavanje primerno in potrebno za dosego želenega cilja. Svet meni, da Splošno sodišče s tem ni upoštevalo tega, da je Sodišče priznalo, da ima zakonodajalec Unije pri izvajanju pristojnosti, ki so mu podeljene, široko polje proste presoje na področjih, na katerih njegovo ravnanje pomeni izbiro, ki je tako politična kot tudi ekonomska ali socialna, in na katerih mora napraviti kompleksne presoje in ocene, kar naj bi veljalo v zvezi z vzpostavitvijo sistema socialne varnosti. Tako po mnenju Sveta vprašanje ni, ali je ukrep, sprejet na takem področju, edini in najboljši mogoč. Svet namreč meni, da bi bil ukrep lahko nezakonit le, če bi bil očitno neprimeren glede na cilj, ki ga pristojne institucije poskušajo doseči. Svet trdi, da je Splošno sodišče, ker je opravilo nadzor prek očitne neprimernosti spornega ukrepa, presojo zakonodajalca nadomestilo s svojo presojo in s tem prekoračilo meje svojega nadzora nad nezakonitostjo.

Svet s tretjim pritožbenim razlogom uveljavlja pravne napake, ki naj bi jih Splošno sodišče storilo pri presoji upravičitve različnega obravnavanja. Svet meni, da je Splošno sodišče pri tej presoji najprej napačno uporabilo pravo pri tem, ko je opredelilo obseg svojega nadzora nad izbirami zakonodajalca. Po mnenju Sveta Splošno sodišče nato tudi ni upoštevalo sodne prakse, v skladu s katero bi morala tožena stranka predložiti dokaz nezdružljivosti zakonske določbe s primarnim pravom, ne pa, da mora institucija, ki je avtor akta, dokazati njegovo zakonitost. Svet polega tega meni, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je upravičenost različnega obravnavanja preučilo v okviru sodne prakse, v skladu s katero splošna domneva zlorabe ne zadošča za upravičitev ukrepa, ki posega v cilje Pogodbe DEU, iz česar je sklepalo, da člen 20 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom uvaja splošno in neovrgljivo domnevo zlorabe v zvezi z zakonskimi zvezami, ki so trajale manj kot pet let. Svet nazadnje meni, da iz tega izhaja, da glede na to, da člen 20 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom v zvezi z zakonsko zvezo ne uvaja nikakršne domneve zlorabe ali domneve, da ni bilo prišlo do zlorabe, možnost, navedena v izpodbijani sodbi, da se predložijo objektivni dokazi, na podlagi katerih je mogoče ovreči domnevo zlorabe, v obravnavani zadevi ni upoštevna.

Svet s četrtim pritožbenim razlogom uveljavlja napačno uporabo prava in kršitev obveznosti obrazložitve, kar zadeva ugotovitve Splošnega sodišča v zvezi s kršitvijo načela prepovedi diskriminacije na podlagi starosti. Po mnenju Sveta je Splošno sodišče v izpodbijani sodbi v nekaterih delih izhajalo iz starosti preživelega zakonca, v drugih pa iz starosti uradnika ali bivšega uradnika, s čimer je kršilo svojo obveznost obrazložitve. Svet nato meni, da bi bilo za ugotovitev, da obstaja posebna ugodnost za osebe določene starosti ali v točno določenem starostnem razponu, treba predložiti dokaz, da zadevna ureditev negativno prizadeva bistveno večji delež oseb določene starosti v primerjavi z osebami druge starosti, tak dokaz pa naj v obravnavani zadevi ne bi bil predložen. Svet meni, da tudi če bi se lahko ugotovilo, kot je storilo Splošno sodišče, da obstaja tako različno obravnavanje primerljivih položajev, ki posredno temelji na starosti bivšega uradnika na dan, ko je sklenil zakonsko zvezo, bi Splošno sodišče moralo preučiti, ali je tako različno obravnavanje vseeno v skladu s členom 21(1) Listine o temeljih pravicah in ali ustreza merilom, določenih v členu 52(1) te listine, v skladu s katerim mora biti kakršno koli omejevanje uresničevanja pravic in svoboščin, ki jih priznava navedena listina, predpisano z zakonom in spoštovati bistveno vsebino teh pravic in svoboščin, kar v bistvu ustreza sodni praksi, navedeni v zgornjih točkah. Svet meni, da če obstajala različno obravnavanje, ki posredno temelji na starosti bivšega uradnika na dan, ko je sklenil zakonsko zvezo, je Splošno sodišče opustilo preučitev, ali je to različno obravnavanje vseeno v skladu s členom 21(1) Listine o temeljnih pravicah1 in ali ustreza merilom, navedenim v členu 52(1) te listine.

____________

1 Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 326, str. 391).