Language of document :

Pritožba, ki jo je 14. junija 2021 vložila SGI Studio Galli Ingegneria Srl zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 14. aprila 2021 v zadevi T-285/19, SGI Studio Galli Ingegneria/Komisija

(Zadeva C-371/21 P)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnica: SGI Studio Galli Ingegneria Srl (zastopniki: F.S. Marini, V. Catenacci, R. Viglietta, avvocati)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

razveljavi izpodbijano sodbo Splošnega sodišča (deveti senat), objavljeno 14. aprila 2021 in vročeno istega dne, izdano v zadevi T-285/19, SGI Studio Galli Ingegneria/Evropska komisija, in posledično ugodi predlogom družbe SGI pred Splošnim sodiščem, kakor so bili tam navedeni, in naj tako:

ugotovi, da pritožnica Evropski komisiji ni dolžna plačati zneskov iz opomina št. 3241902288, prejetega 22. februarja 2019 in nazadnje iz opomina, prejetega 29. aprila 2019 - Ref. Ares(2019)2858540, ki se zahtevajo iz naslova vračila pomoči in pavšalne odškodnine, ker naj družba Studio Galli Ingegneria ne bi izpolnila obveznosti iz Sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev št. 619120 glede financiranja projekta, imenovanega „MARSOL“.

ugotovi, da neizpolnitev obveznosti, ki jo zatrjuje Komisija, ne obstaja.

ugotovi nezakonitost, neveljavnost in vsekakor neutemeljenost predhodnega informativnega obvestila z dne 19. decembra 2018, poročila preiskave OLAF, obvestila o dolgovanem znesku z dne 22. februarja 2019, nadaljnjega opomina z dne 2. aprila 2019 in končnega opomina z dne 29. aprila 2019 (Ref. Ares(2019)2858540), v katerem je ponovno določen zahtevani znesek, ter dejstva, da so bile nadaljnje zahteve družbe SGI zavrnjene.

ugotovi, da terjatev Komisije ne obstaja.

ugotovi, da je pritožnica upravičena do pomoči, ki jo je Komisija v skladu s Sporazumom o dodelitvi nepovratnih sredstev št. 619120 izplačala za projekt „MARSOL“.

podredno, ugotovi, da znesek, ki je predmet izterjave s strani Komisije, ne sme presegati 100.044,99 EUR, tako kot je navedeno v tretjem tožbenem razlogu.

še bolj podredno, Komisiji naloži, naj družbi SGI iz naslova neupravičene obogatitve plača stroške, nastale za izvajanje projekta MARSOL.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

1.    Prvi pritožbeni razlog: nezakonitost sodbe v delu, v katerem je zavrnjen prvi tožbeni razlog. Kršitev/napačna uporaba členov 41, 42 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Kršitev načela dobre vere v zvezi s pogodbo tudi v smislu člena 1134 belgijskega civilnega zakonika.

Pritožnica izpodbija sodbo Splošnega sodišča, ker je v njej ugotovljeno, da Komisija s tem, da ni upoštevala zahteve za ustavitev postopka in dostop do spisa preiskave OLAF, ki jo je vložila pritožnica, ni kršila pravic iz členov 41, 42 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in načela dobre vere v zvezi s pogodbo. Nasprotno, učinkovitost teh pravic naj bi bila ogrožena, tako med upravnim postopkom in posledično pred Splošnim sodiščem, ker se družba ni imela možnosti izreči o končnem poročilu OLAF zaradi ponavljajočih se notranjih problemov.

2.    Drugi pritožbeni razlog: nezakonitost sodbe v delu, v katerem je zavrnjen drugi tožbeni razlog. Kršitev/napačna uporaba člena 317 PDEU, člena 172°(1) Uredbe št. 2342/20021 , člena 31(3)(a) in (c) Uredbe št. 1906/20062 , členov ii.5 in ii.14(1) splošnih pogojev Sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev. Kršitev načel domneve nedolžnosti, dokaznega bremena in poštenosti, kot jih določa Uredba (EU, Euratom) št. 883/20133 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013. Napaka pri presoji dokaza ob kršitvi člena 1315 belgijskega civilnega zakonika.

Pritožnica izpodbija sodbo Splošnega sodišča v delu, v katerem je Splošno sodišče z zavrnitvijo drugega tožbenega razloga ugotovilo, da pritožnica ni dokazala upravičenosti do neposrednih in posrednih stroškov za osebje, niti pred uradom OLAF niti pred Komisijo, pa tudi pred Splošnim sodiščem ne. Nasprotno, Splošno sodišče naj ne bi upoštevalo dejstva, da trditve OLAF niso bile povezane z zadevnim projektom, temveč z drugimi financiranimi projekti, ter naj bi tako napačno uporabilo načeli domneve nedolžnosti in dokaznega bremena. Poleg tega naj bi bilo treba časovne preglednice (timesheets), predložene Splošnemu sodišču, šteti za zadosten dokaz, glede na neobstoj drugih trditev in ugotovljeni konec projekta, za ugotovitev upravičenosti do nastalih stroškov, ki jih zahteva Komisija.

3.    Tretji pritožbeni razlog: Nezakonitost izpodbijane sodbe v delu, v katerem je zavrnjen tretji tožbeni razlog. Kršitev načela sorazmernosti, poštenosti in dobre vere v zvezi s pogodbo. Kršitev člena 5(4) PDEU. Kršitev člena II.22 Sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Pritožnica izpodbija sodbo v delu, v katerem je Splošno sodišče, z zavrnitvijo tretjega tožbenega razloga, ugotovilo, da Komisija ni kršila načela sorazmernosti s tem, da je zahtevala vse neposredne in neposredne stroške za osebje. Nasprotno, od trenutka, ko so se v postopku preiskave ugotovile nepravilnosti le v zvezi z dvema osebama, dodeljenima k projektu, naj bi se moralo zahtevati le vračilo stroškov teh dveh oseb in to med drugim ob upoštevanju ugotovljenega konca projekta in preveritve stroškov s strani zunanjega strokovnjaka, ki jo je Komisija sprejela. Podredno, naj bi moralo Splošno sodišče, prav tako v skladu z načelom sorazmernosti, ugoditi predlogu, ki se je podredno nanašal na določitev zneska izterjave.

4.    Četrti pritožbeni razlog: nezakonitost sodbe v delu, v katerem je zavrnjen četrti tožbeni razlog. Kršitev/napačna uporaba člena 2(b) Uredbe Sveta št. 58/20034 z dne 19. decembra 2002 in Sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev. Kršitev obveznosti obrazložitve in kontradiktornost sodbe v delu, v katerem je v nasprotju s prejšnjo sodno prakso Splošnega sodišča in Sodišča glede neupravičene obogatitve.

Pritožnica izpodbija sodbo v delu, v katerem je Splošno sodišče z zavrnitvijo četrtega tožbenega razloga, pritožnici odrekel pravico, da zadrži pomoč, dodeljeno glede neposrednih in posrednih stroškov za osebje, kar je privedlo do neupravičene obogatitve Komisije. Ker so pogoji za vložitev tožbe v tem primeru izpolnjeni, in sicer obogatitev ene od strank pogodbe in oškodovanje druge ter vzročna zveza med obogatitvijo in oškodovanjem, naj bi bila ugotovitev Splošnega sodišča nezakonita.

____________

1     Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL 2002, L 357, str. 1).

2     Uredba (ES) št. 1906/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007–2013) (UL 2006, L 391, str. 1).

3     Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL 2013, L 248, str. 1).

4     Uredba Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (UL 2003, L 11, str. 1).