Zadeva T‑106/17
(objava odlomkov)
JPMorgan Chase & Co. in drugi
proti
Evropski komisiji
Sodba Splošnega sodišča (deseti razširjeni senat) z dne 20. decembra 2023
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sektor evrskih obrestnih izvedenih finančnih instrumentov – Sklep o ugotovitvi kršitve člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP – Manipulacija z medbančnimi referenčnimi obrestnimi merami Euribor – Izmenjava zaupnih informacij – Omejevanje konkurence zaradi cilja – Enotna in trajajoča kršitev – ,Mešani‘ postopek v več fazah – Domneva nedolžnosti – Nepristranskost – Globe – Osnovni znesek – Vrednost prodaje – Člen 23(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1/2003 – Obveznost obrazložitve – Sklep o spremembi, ki dopolnjuje obrazložitev – Enako obravnavanje – Sorazmernost – Neomejena sodna pristojnost“
1. Konkurenca – Upravni postopek – Sklep Komisije o ugotovitvi kršitve – Način dokazovanja – Opiranje na skupek indicev – Upoštevanje elementov, ugotovljenih zunaj obdobja kršitve – Dopustnost
(člen 101(1) PDEU)
(Glej točke od 64 do 71.)
2. Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji in usklajena ravnanja – Pojem – Sodelovanje v mreži dvostranskih stikov s protikonkurenčnim ciljem – Pasivni načini sodelovanja – Vključitev – Pogoj – Neobstoj distanciranja – Izpolnjen pogoj
(člen 101(1) PDEU)
(Glej točke od 279 do 312.)
3. Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Pojem – Usklajevanje in sodelovanje, ki nista združljiva z obveznostjo vsakega podjetja, da samostojno določi svoje ravnanje na trgu – Izmenjava informacij med konkurenti – Izmenjava zaupnih informacij med trgovalci finančnih institucij – Izmenjave v zvezi s poskusi manipulacije z medbančnimi referenčnimi obrestnimi merami Euribor – Izmenjave o trgovalnih pozicijah in strategijah glede cen v sektorju finančnih instrumentov, vezanih na Euribor in EONIO – Neobstoj izkazanih in upoštevnih učinkov zadevnega sporazuma, ki so pozitivni za konkurenco – Izmenjave, ki so dovolj škodljive, da se jih šteje za omejevanje zaradi cilja
(člen 101(1) PDEU)
(Glej točke od 325 do 337, od 341 do 364 in od 377 do 438.)
4. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Sklep o uporabi pravil o konkurenci – Sklep Komisije o ugotovitvi kršitve in naložitvi globe
(člen 101(1) in člen 296, drugi odstavek, PDEU)
(Glej točke 338, 339 in od 368 do 375.)
5. Omejevalni sporazumi – Prepoved – Kršitve – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki pomenijo enotno kršitev – Pripis odgovornosti za celotno kršitev enemu podjetju – Pogoji – Kršitvene prakse in ravnanja, ki se umeščajo v celovit načrt – Presoja – Merila – Prispevanje k enotnemu cilju kršitve – Poznavanje ali predvidljivost celotnega načrta omejevalnega sporazuma in njegovih bistvenih elementov
(člen 101(1) PDEU)
(Glej točke od 441 do 450, od 453 do 473, od 477 do 501 in od 504 do 508.)
6. Konkurenca – Upravni postopek – Postopek poravnave – Postopek, ki ne zajema vseh udeležencev omejevalnega sporazuma – Sprejetje sklepa o poravnavi in sklepa po končanem rednem postopku v več fazah – Dopustnost – Pogoji – Spoštovanje dolžnosti nepristranskosti in domneve nedolžnosti – Spoštovanje pravice do obrambe – Obseg
(člen 101 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 41 in 48; Uredba Komisije št. 773/2004, člen 10a)
(Glej točke od 514 do 544.)
7. Konkurenca – Upravni postopek – Sklep Komisije o ugotovitvi kršitve – Obveznost Komisije, da skrbno in nepristransko preuči vse upoštevne elemente obravnavane zadeve – Javne izjave člana Komisije, pristojnega za konkurenco, podane med upravnim postopkom – Izjave, ki bi lahko pričale o neobstoju subjektivne nepristranskosti – Nevplivanje na nepristransko presojo zadeve, ki jo opravi Komisija
(člen 101(1) PDEU)
(Glej točke od 549 do 558.)
8. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Sodni nadzor – Neomejena pristojnost sodišča Unije – Obseg – Določitev zneska naložene globe – Merila presoje
(člen 101(1) in člen 261 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(3) in člen 31)
(Glej točke 567, 568 in od 698 do 728.)
9. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Določitev osnovnega zneska – Ugotovitev vrednosti prodaje – Uporaba metodologije, določene s smernicami – Približek, določen na podlagi denarnih prejemkov, diskontiranih z uporabo faktorja znižanja – Nezadostnost obrazložitve v zvezi z določitvijo faktorja znižanja
(člen 101(1) in (3) PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Sporočilo Komisije 2006/C 210/02, točki 13 in 37)
(Glej točke od 583 do 595, od 602 do 608 in od 612 do 621.)
10. Ničnostna tožba – Razlogi – Bistvena kršitev postopka – Kršitev obveznosti obrazložitve – Sodni preizkus po uradni dolžnosti
(člen 263 PDEU)
(Glej točke od 609 do 611.)
11. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Sklep o uporabi pravil o konkurenci – Odprava pomanjkljivosti v obrazložitvi med sodnim postopkom s sprejetjem sklepa o spremembi – Nedopustnost
(člen 101(1) in člen 296, drugi odstavek, PDEU)
(Glej točke od 627 do 633.)
12. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Določitev osnovnega zneska – Ugotovitev vrednosti prodaje – Uporaba metodologije, določene s smernicami – Približek, določen na podlagi denarnih prejemkov, diskontiranih z uporabo faktorja znižanja – Izračun denarnih prejemkov podjetij, udeleženih pri isti kršitvi, po različnih metodah – Zanemarljiv vpliv na ugotovljene vrednosti – Kršitev načela enakega obravnavanja – Neobstoj
(člen 101(1) PDEU)
(Glej točke od 636 do 671.)
13. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Prilagoditev osnovnega zneska – Olajševalne okoliščine – Manjša intenzivnost sodelovanja pri kršitvi v primerjavi z glavnimi akterji – Znižanje osnovnega zneska za 10 odstotkov – Kršitev načel sorazmernosti, enakega obravnavanja in individualizacije sankcij – Neobstoj
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Sporočilo Komisije 2006/C 210/02, točka 29)
(Glej točke od 674 do 695.)
Povzetek
Leta 2011 je bančna skupina Barclays pri Evropski komisiji vložila prijavo zaradi prizanesljivosti in jo obvestila o obstoju kartela v sektorju evrskih obrestnih izvedenih finančnih instrumentih (Euro Interest Rate Derivatives, v nadaljevanju: instrumenti EIRD).
Ti instrumenti EIRD so vezani na Euribor (Euro Interbank Offered Rate), skupek referenčnih obrestnih mer, ki odražajo stroške medbančnih posojil v eurih, ali na obrestno mero EONIA (Euro OverNight Index Average), ki je imela funkcijo, enakovredno Euriboru, vendar v zvezi z obrestnimi merami čez noč. Obrestna mera Euribor temelji na posamični kotaciji, ki jo sporočajo banke, ki so del panela 47 finančnih institucij (v nadaljevanju: panel Euribor).
Finančne institucije Barclays, Deutsche Bank, Royal Bank of Scotland in Société générale so se po tem, ko je Komisija začela postopek za ugotavljanje kršitev, odločile za sodelovanje v postopku poravnave na podlagi člena 10a Uredbe Komisije (ES) št. 773/2004.(1) Komisija je na podlagi tega postopka 4. decembra 2013 sprejela sklep(2), s katerim je ugotovila, da so te institucije sodelovale pri enotni in trajajoči kršitvi, katere cilj je bilo izkrivljanje običajnega načina določanja cen na trgu instrumentov EIRD.
Ker finančne institucije JPMorgan Chase & Co., JPMorgan Chase Bank, National Association in J. P. Morgan Services LLP (v nadaljevanju skupaj: skupina JP Morgan), Crédit agricole ter HSBC niso predložile vlog za poravnavo, je Komisija zoper njih nadaljevala preiskavo.
Komisija je s sklepom z dne 7. decembra 2016(3) ugotovila, da je skupina JP Morgan kršila člen 101 PDEU in člen 53 Sporazuma EGP, ker je od 27. septembra 2006 do 19. marca 2007 sodelovala pri enotni in trajajoči kršitvi, katere cilj je bilo izkrivljanje običajnega načina določanja cen na trgu instrumentov EIRD, in ji naložila globo v višini 337.196.000 EUR.
Po mnenju Komisije so kršitvena ravnanja skupine JP Morgan zajemala izmenjave informacij med enim od njenih trgovalcev in trgovalci dveh drugih finančnih institucij, ki spadata v panel Euribor, pri čemer so se te izmenjave v bistvu nanašale na manipulacijo podatkov, ki so jih njihove banke iz navedenega panela Euribor sporočale za izračun Euribora, na trgovalne pozicije v zvezi z instrumenti EIRD ter na njihove namere in strategije na področju določanja cen instrumentov EIRD.
Skupina JP Morgan pred Splošnim sodiščem predlaga, po eni strani, razglasitev delne ničnosti tega sklepa, in po drugi strani, podredno, odpravo ali znižanje zneska naložene globe.
Komisija je po vložitvi tožbe sprejela sklep o spremembi,(4) da bi dopolnila obrazložitev izpodbijanega sklepa glede na sodbo HSBC Holdings in drugi/Komisija, ki jo je Splošno sodišče izreklo v povezani zadevi.(5)
Deseti razširjeni senat Splošnega sodišča je v sodbi pojasnil merila, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti sodelovanje podjetja pri protikonkurenčnih ravnanjih, zlasti z izmenjavo informacij, v sektorju finančnih instrumentov. Vendar je Splošno sodišče izpodbijani sklep razglasilo za ničen v delu, v katerem je skupini JP Morgan naložena globa, zaradi nezadostne obrazložitve. Nato je ob izvrševanju svoje neomejene pristojnost skupini JP Morgan naložilo globo v enakem znesku, kot je bila določena v izpodbijanem sklepu.
Presoja Splošnega sodišča
Potem ko je Splošno sodišče potrdilo, da je med trgovalci skupin JP Morgan, Deutsche Bank in Barclays dejansko prišlo do izmenjav informacij, ki so bile preučene v izpodbijani odločbi, razen ene od teh izmenjav, je zavrnilo trditve skupine JP Morgan, da namen teh izmenjav ni bil manipuliranje z Euriborom ali EONIO. V tem okviru je Splošno sodišče zlasti poudarilo, da pri kršitvi, ki se očita skupini JP Morgan, ne gre za manipulacijo z Euriborom kot takim, ampak za sodelovanje v mreži dvostranskih stikov, katerih namen je bilo izkrivljanje običajnega poteka določanja elementov cen v sektorju instrumentov EIRD, vezanih na Euribor in/ali EONIO.
V zvezi z opredelitvijo kršitve kot enotne, ki jo je uporabila Komisija, Splošno sodišče opozarja, da so za ugotovitev sodelovanja podjetja pri taki kršitvi odločilni trije elementi:
(i) različna zadevna ravnanja morajo biti del „celovitega načrta“ z enotnim ciljem;
(ii) podjetje mora biti seznanjeno s kršitvenimi ravnanji, ki so jih druga podjetja predvidela ali izvajala pri uresničevanju istih ciljev, ali ta ravnanja razumno predvideti in biti pripravljeno sprejeti z njimi povezano tveganje in;
(iii) namen podjetja mora biti, da s svojim ravnanjem prispeva k skupnim ciljem vseh udeležencev.
Splošno sodišče je v zvezi s prvim elementom ugotovilo, da je Komisija enotni cilj dovolj natančno opredelila kot vplivanje na denarni tok, dolgovan na podlagi pogodb EIRD, v škodo nasprotnih strank teh pogodb. Pri vseh izmenjavah informacij, očitanih skupini JP Morgan, pa je šlo za ta enotni cilj.
Poleg tega to ugotovitev potrjujejo drugi elementi, ki jih je Komisija navedla v izpodbijanem sklepu. Zadevna ravnanja so se namreč nanašala na iste instrumente, in sicer na instrumente EIRD, in so imela obliko razmeroma rednih dvostranskih izmenjav, ki se časovno prekrivajo in so potekale v stalni skupini oseb, zaposlenih pri zadevnih bankah.
V zvezi z drugim elementom je skupina JP Morgan konkretno izpodbijala le to, da bi bila seznanjena z ravnanji drugih udeležencev omejevalnega sporazuma, katerega namen je bila manipulacija s fiksingi Euribora. Vendar je Splošno sodišče v zvezi s tem ugotovilo, da je mogoče z dokazi, ki se presojajo skupaj kot skupek indicev, dokazati, da je trgovalec skupine JP Morgan lahko razumno predvidel, da so bile zadevne izmenjave, pri katerih je sodeloval, del enotne kršitve, ki vključuje druge banke in katere cilj je spremeniti denarne tokove, dolgovane na podlagi instrumentov EIRD, z usklajenimi ukrepi, katerih namen je bil manipuliranje z obrestno mero Euribor, in da je bil pripravljen sprejeti s tem povezano tveganje.
Glede tretjega elementa je Splošno sodišče poudarilo, da je trgovalec skupine JP Morgan skupaj s trgovalci drugih bank sodeloval pri nedovoljenih ravnanjih in je tako želel s svojim ravnanjem prispevati k skupnim ciljem, za katere so si prizadevali vsi udeleženci.
Splošno sodišče je tako potrdilo ugotovitev očitane kršitve in njeno opredelitev kot enotno in trajajočo kršitev ter zavrnilo predlog za razglasitev ničnosti v delu, v katerem se nanaša na to ugotovitev iz izpodbijanega sklepa, vendar je ugodilo predlogu za razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je z njim skupini JP Morgan naložena globa, ker je Komisija kršila obveznost obrazložitve glede določitve zneska te globe.
Čeprav namreč Komisija ni storila napake pri presoji, ko se je za določitev zneska globe, naložene skupini JP Morgan, oprla na diskontirane denarne prejemke kot približek za vrednost prodaje, ni zadostno pojasnila razlogov, iz katerih je bil faktor znižanja, uporabljen za te prejemke, določen na 98,849 %. Poleg tega, ker Komisija ni dokazala, da dejansko ni bilo izvedljivo, da bi pravno zadostno obrazložila izpodbijani sklep v zvezi s tem, dodatne obrazložitve, ki je bila v zvezi s tem vključena v sklep o spremembi – ki ne spreminja izreka izpodbijanega sklepa – prav tako ni mogoče sprejeti.
Nazadnje, Splošno sodišče je v okviru izvajanja svoje neomejene pristojnosti preučilo predloge skupine JP Morgan za znižanje zneska globe, ki ji je bila naložena.
Splošno sodišče je poudarilo, da določitev globe na podlagi njegove neomejene pristojnosti ni natančna aritmetična naloga, in je tako enako kot Komisija uporabilo pristop z vrednostjo znižanih denarnih prejemkov kot začetnim podatkom za določitev osnovnega zneska globe, ker ta vrednost odraža gospodarski pomen kršitve in relativno težo podjetja pri kršitvi. Glede določitve faktorja znižanja, ki ga je treba uporabiti, da bi se izognili naložitvi preveč odvračilne globe, je Splošno sodišče ugotovilo, da med strankama ni sporno, da ta faktor znaša vsaj 98,849 %.
Splošno sodišče je v zvezi s težo kršitve navedlo, da se zadevna ravnanja nanašajo na dejavnike, ki so upoštevni za določitev cen instrumentov EIRD, zato zaradi svoje narave štejejo med najtežje omejitve konkurence. Poleg tega so zadevna ravnanja posebej resna in škodljiva, ker lahko ne le izkrivljajo konkurenco na trgu instrumentov EIRD, ampak tudi, širše, ogrozijo zaupanje v bančni sistem in finančne trge kot celoto ter njihovo verodostojnost.
Kar zadeva olajševalne okoliščine, je Splošno sodišče ugotovilo, da je skupina JP Morgan pri kršitvi res imela manjšo vlogo kot glavni akterji. Vendar sta za izmenjave informacij, pri katerih je sodelovala skupina JP Morgan, značilni posebna pogostost in rednost, njeno sodelovanje pri kršitvenih ravnanjih pa je bilo namerno. Poleg tega je za zadevna ravnanja značilna večja teža. Zato je vpliv ugotovljenih olajševalnih okoliščin lahko le obroben.
Splošno sodišče je nazadnje ugotovilo, da je treba na podlagi pravične presoje okoliščin v obravnavani zadevi znesek globe določiti na 337.196.000 EUR.
Glede na navedeno je Splošno sodišče izpodbijani sklep razglasilo za ničen v delu, v katerem je z njim skupini JP Morgan naložena globa, določilo globo v enakem znesku, kot ga je naložila Komisija, in sicer 337.196.000 EUR, v preostalem pa tožbo zavrnilo.