SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (deseti razširjeni senat)

z dne 20. decembra 2023(*)

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sektor eurskih obrestnih izvedenih finančnih instrumentov – Sklep, s katerim je bila ugotovljena kršitev člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP – Manipulacija medbančnih referenčnih obrestnih mer Euribor – Izmenjava zaupnih informacij – Omejevanje konkurence zaradi cilja – Enotna in trajajoča kršitev – Časovno porazdeljen ,mešani‘ postopek – Domneva nedolžnosti – Nepristranskost – Globe – Osnovni znesek – Vrednost prodaje – Člen 23(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1/2003 – Obveznost obrazložitve – Sklep o spremembi, s katerim je bila dopolnjena obrazložitev – Enako obravnavanje – Neomejena (sodna) pristojnost“

V zadevi T‑113/17,

Crédit agricole SA s sedežem v Montrougeu (Francija),

Crédit agricole Corporate and Investment Bank s sedežem v Montrougeu,

ki ju zastopajo J.‑P. Tran Thiet, M. Powell in J. Jourdan, odvetniki,

tožeči stranki,

proti

Evropski komisiji, ki jo zastopajo M. Farley in T. Baumé, agenta, skupaj z N. Coutrelis, odvetnico,

tožena stranka,

SPLOŠNO SODIŠČE (deseti razširjeni senat),

ob posvetovanju v sestavi S. Papasavvas, predsednik, A. Kornezov, E. Buttigieg (poročevalec), sodnika, K. Kowalik‑Bańczyk, sodnica, in G. Hesse, sodnik,

sodni tajnik: L. Ramette, administrator,

na podlagi pisnega dela postopka, med drugim:

–        sklepov z dne 8. junija 2019 in z dne 30. marca 2021 o prekinitvi postopka na podlagi člena 69(d) Poslovnika Splošnega sodišča,

–        prilagoditvene vloge, ki sta jo tožeči stranki vložili v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 8. septembra 2021 in stališča Komisije glede te vloge, ki je bilo v sodno tajništvo Splošnega sodišča vloženo 19. novembra 2021,

na podlagi obravnave z dne 17. marca 2022,

na podlagi sodbe z dne 12. januarja 2023, HSBC Holdings in drugi/Komisija (C‑883/19 P, EU:C:2023:11), in stališč strank, v zvezi s tem

izreka naslednjo

Sodbo(1)

1        Tožeči stranki, banki Crédit agricole SA in Crédit agricole Corporate and Investment Bank (v nadaljevanju: CACIB) (v nadaljevanju skupaj: Crédit agricole), s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlagata, na eni strani, razglasitev delne ničnosti Sklepa Komisije C(2016) 8530 final z dne 7. decembra 2016 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva AT.39914 – Evrski obrestni izvedeni finančni instrumenti (EIRD) (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) in, na drugi strani, podredno, znižanje zneska globe, ki jima je bila naložena s tem sklepom. Predlagata tudi razglasitev ničnosti Sklepa Komisije C(2021) 4610 final z dne 28. junija 2021 o spremembi izpodbijanega sklepa (v nadaljevanju: sklep o spremembi) ali, če ta sklep ne bi bil razglašen za ničen, odločitev, da zadnjenavedeni sklep ne more nadomestiti pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega sklepa.

I.      Dejansko stanje

[…]

C.      Dejstva iz obdobja po vložitvi te tožbe

21      Splošno sodišče je s sodbo z dne 24. septembra 2019, HSBC Holdings in drugi/Komisija (T‑105/17, EU:T:2019:675), razglasilo za ničen člen 2(b) izpodbijanega sklepa, s katerim je Komisija družbi HSBC naložila globo, na podlagi dejstva, da Komisija ni dovolj pravno obrazložila razlogov, zakaj je enotni faktor znižanja, ki se je uporabil za denarne prihodke zadevnih podjetij za izračun glob, ki so jim bile naložene (v nadaljevanju: faktor znižanja), določila na 98,849 %, namesto da bi ga morda določila višje, ter je tožbo v preostalem delu zavrnilo.

22      Komisija je z dopisom z dne 24. februarja 2021 tožeči stranki in družbo JP Morgan obvestila, da bo ob upoštevanju sodbe z dne 24. septembra 2019, HSBC Holdings in drugi/Komisija (T‑105/17, EU:T:2019:675), spremenila izpodbijani sklep. Komisija je s tem dopisom in z dopisom z dne 16. aprila 2021 vsem prejemnikom izpodbijanega sklepa vročila dodatne informacije in pojasnila razloge, zaradi katerih je določila stopnjo faktorja znižanja na 98,849 %. Tožeči stranki sta predložili pripombe glede teh dopisov 7. maja 2021.

23      Komisija je 28. junija 2021 sprejela sklep o spremembi. Menila je, da je bil faktor znižanja v izpodbijanem sklepu enak za vse naslovnike, zato je bilo verjetno, da bo Splošno sodišče razlogovanje iz sodbe z dne 24. septembra 2019, Holdings in drugi/Komisija (T‑105/17, EU:T:2019:675), glede pomanjkljive obrazložitve tega faktorja znižanja obravnavalo, kot da ga je mogoče uporabiti za globe, ki so bile naložene tožečima strankama in drugim naslovnikom tega sklepa, ter je bilo torej v interesu načela dobrega upravljanja, da se popravijo napake, ki jih je Splošno sodišče opredelilo v tej sodbi, in da se spremeni izpodbijani sklep glede tožečih strank in drugega naslovnika tega sklepa, tako da se dopolni obrazložitev v zvezi z določitvijo faktorja znižanja.

24      Sodišče je s sodbo z dne 12. januarja 2023, HSBC Holdings in drugi/Komisija (C‑883/19 P, EU:C:2023:11), prvič, razveljavilo sodbo z dne 24. septembra 2019, HSBC Holdings in drugi/Komisija (T‑105/17, EU:T:2019:675), v delu, v katerem je bil s to sodbo zavrnjen glavni zahtevek za razglasitev ničnosti člena 1 izpodbijanega sklepa in podredni zahtevek za razglasitev ničnosti člena 1(b) tega sklepa. Drugič, Sodišče je tožbo, ki jo je vložila družba HSBC v zadevi T‑105/17, v delu, v katerem se je ta nanašala na razglasitev ničnosti člena 1 izpodbijanega sklepa in podredno, člena 1(b) tega sklepa, zavrnilo.

II.    Predlogi strank

25      Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

–        primarno, razglasi za nična člen 1(a) in člen 2(a) izpodbijanega sklepa;

–        podredno, na podlagi svoje neomejene sodne pristojnosti občutno zmanjša globo, ki jima je bila naložena na podlagi člena 2(a) izpodbijanega sklepa;

–        dodatno, razglasi za nične sklepe pooblaščenca za zaslišanje z dne 2. oktobra 2014, z dne 4., 27. marca in 29. julija 2015 ter z dne 16. septembra 2016 in posledično, razglasi za nična člen 1(a) in člen 2(a) izpodbijanega sklepa;

–        razglasi za ničen sklep o spremembi ali, če tega ne stori, odloči, da s tem sklepom ni bilo mogoče spremeniti pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega sklepa in razglasi za ničen člen 2(a) izpodbijanega sklepa, kakor je bil spremenjen;

–        Komisiji naloži plačilo stroškov.

[…]

III. Pravo

[…]

A.      Predlog za razglasitev ničnosti člena 1(a) izpodbijanega sklepa in člena 2(a) tega sklepa v delu, v katerem ta zadnji predlog temelji na kršitvi pravice do obrambe zaradi zavrnitve vpogleda v spis

[…]

1.      Potek upravnega postopka, ki je vodil k sprejetju izpodbijanega sklepa (prvi in drugi tožbeni razlog ter tretji del devetega tožbenega razloga)

[…]

b)      Prvi tožbeni razlog: kršitev pravice do dostopa do sodišča, načela dobrega upravljanja, pravice do obrambe in načela kontradiktornosti

[…]

2)      Zavrnitev odgovora na vprašanja, ki sta jih tožeči stranki zastavili na ustnem zaslišanju

52      Tožeči stranki v okviru drugega dela prvega tožbenega razloga trdita, da je Komisija s tem, da je zavrnila odgovor na nekatera vprašanja, ki sta ji jih tožeči stranki zastavili na ustnem zaslišanju, kršila njuno pravico do obrambe in načelo kontradiktornosti.

[…]

57      Nazadnje je treba spomniti tudi, da se z ustnim zaslišanjem, ki ga vodi pooblaščenec za zaslišanje in ki je del varstva na podlagi pravice do izjave v upravnem postopku, ki ga izvaja Komisija v skladu s členom 101 PDEU, želi dati možnost predvsem naslovnikom obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, da podajo svoje pripombe o uvodnih ugotovitvah Komisije, tako kot v bistvu izhaja iz člena 12 Uredbe št. 773/2004 in iz člena 10(4) Sklepa predsednika Evropske komisije št. 2011/695/EU z dne 13. oktobra 2011 o funkciji in mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci (UL 2011, L 275, str. 29). Res je, da na podlagi člena 14(7) Uredbe št. 773/2004 in člena 12(3) Sklepa 2011/695 pooblaščenec za zaslišanje lahko dovoli, med drugim strankam, na katere je bilo naslovljeno obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, da na ustnem zaslišanju postavljajo vprašanja. Vendar gre za možnost, saj je glavni cilj obravnave dati možnost med drugim naslovnikom obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, da razvijejo svojo argumentacijo, kot je v obravnavanem primeru navedel pooblaščenec za zaslišanje na ustnem zaslišanju banke Crédit agricole.

58      Poleg tega je treba navesti, da so se zadevna vprašanja, ki sta jih tožeči stranki zastavili Komisiji, nanašala, kot navajata, na domnevna nasprotja pri načinu izračuna predvidene sankcije.

59      Komisija se v zvezi s tem upravičeno sklicuje na okoliščino, da ji načelo kontradiktornosti in spoštovanje pravice do obrambe ne nalagata, naj v fazi upravnega postopka predstavi podrobnosti načina, kako namerava uporabiti merila glede teže in trajanja kršitve za določitev zneska glob.

60      Iz tega izhaja, da čeprav je verjetno, da naslovnik obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah med drugim med ustnim zaslišanjem navede vse trditve, za katere meni, da so upoštevne, da bo pritegnil pozornost Komisije glede obstoja nekaterih protislovij v odgovorih drugih strank na zahteve za predložitev informacij, ki bi lahko vplivale na odločitev, ki jo bo ta sprejela in ki se nanaša nanj, ali predlaga Komisiji, naj nadaljuje preiskavo, da zagotovi spoštovanje načela enakega obravnavanja v zvezi z njim, spoštovanje pravice do obrambe ne nalaga Komisiji, da v fazi ustnega zaslišanja odgovori na te trditve ali na vprašanja strank.

[…]

d)      Kršitev pravice do obrambe zaradi zavrnitve vpogleda v spis (četrti del drugega tožbenega razloga in tretji del devetega tožbenega razloga)

[…]

2)      Predlog za dostop do dokumentov glede vrednosti prodaje

171    Navesti je treba, da je na predlog banke Crédit agricole za pridobitev dostopa do podatkov glede vrednosti prodaje, ki so jih Komisiji predložile druge stranke, in podatkov glede metod, ki so jih te uporabile za pridobitev teh podatkov, pooblaščenec za zaslišanje v sklepu z dne 2. oktobra 2014 vzpostavil sistem mešanega dostopa, s katerim je bil tožečima strankama omogočen neposreden dostop do nekaterih podatkov in njihovim zunanjim svetovalcem omogočena možnost vpogleda v zaupne različice zadevnih dokumentov v skladu s postopkom varne IT sobe („data room“) (točka 101 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Potem ko je Komisija sprejela popravni sklep glede banke Société générale ob upoštevanju popravljenih finančnih podatkov, ki jih je ta banka predložila (točka 106 obrazložitve izpodbijanega sklepa), je bila vzpostavljena še ena varna IT soba. Poleg tega je pooblaščenec za zaslišanje v sklepih z dne 4. marca 2015 in v intervencijski vlogi z dne 25. marca 2015, kakor je bila vpisana v sklepu z dne 27. marca 2015, odobril širši neposredni dostop do nekaterih podatkov, ki sta jih zahtevali tožeči stranki.

172    Tožeči stranki v okviru četrtega dela drugega tožbenega razloga in tretjega dela devetega tožbenega razloga trdita, da je Komisija s tem, da jima je naložila zavezujoče pogoje za dostop do zadevnih dokumentov prek varne IT sobe in jima je bil zavrnjen neposredni dostop do vseh teh informacij, ki jih ni več mogoče opredeliti kot občutljive, kršila njuno pravico do obrambe.

173    Najprej je treba zavrniti očitek, v okviru katerega tožeči stranki izpodbijata postopek vpogleda v spis z varno IT sobo.

174    V zvezi s tem je treba spomniti, da je Komisija v skladu z načelom varovanja poslovnih skrivnosti, ki je splošno načelo prava Unije in konkretizirano zlasti v členu 339 PDEU, načeloma zavezana, da konkurentom zasebnega gospodarskega subjekta ne razkrije zaupnih informacij, ki jih je ta predložil (glej v tem smislu sodbo z dne 15. julija 2021, Komisija/Landesbank Baden‑Württemberg in EOR (C‑584/20 P in C‑621/20 P, EU:C:2021:601, točka 109 in navedena sodna praksa). Glede pravice do vpogleda v spis preiskave na področju konkurence iz člena 15(2) Uredbe št. 773/2004 izhaja, da ta ne zajema poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih informacij. Vendar je treba v nekaterih okoliščinah nujnost, da se ohrani pravica do obrambe, uskladiti z obveznostjo Komisije, da varuje zaupne podatke iz spisa preiskave na področju konkurence, ki prihajajo od drugih strank, kot izhaja v bistvu iz člena 27(2), tretji stavek, Uredbe št. 1/2003 in iz člena 15(3) Uredbe št. 773/2004 (glej v tem smislu tudi točko 24 obvestila Komisije o pravilih za vpogled v spis Komisije).

175    Iz tega izhaja, da je bil v okoliščinah iz tega primera postopek varne IT sobe ustrezno orodje za uskladitev legitimnih interesov, ki jih je morala Komisija varovati, in sicer, na eni strani, interesov zaupnosti, na katere se lahko sklicujejo banke, ki so predložile informacije, do katerih dostop sta zahtevali tožeči stranki, in, na drugi strani, pravice teh strank do obrambe, kot je v bistvu navedel pooblaščenec za zaslišanje v sklepih z dne 2. oktobra 2014 in z dne 16. septembra 2016.

176    Tožeči stranki pa nasprotujeta temu, da bi morale biti zadevne informacije še vedno zaupne, saj ne gre za nove informacije in jih je malo, zaradi česar ni mogoče identificirati morebitnih zaupnih informacij, kot je identiteta strank. Menita torej, da bi se te informacije lahko razkrile neposredno banki Crédit agricole, s čimer bi se v nasprotju z dostopom, ki je bil odobren le zunanjim svetovalcem v varni IT sobi, zagotovilo dejansko uresničevanje pravice do obrambe.

177    V zvezi s tem, prvič, iz sodne prakse, na katero se glede tega sklicujeta tožeči stranki, izhaja, da se šteje, da so informacije, ki so v nekem obdobju lahko bile poslovne skrivnosti in ki so stare pet let ali več, zaradi poteka časa zgodovinske in da so zato izgubile svojo zaupnost, razen izjemoma, če stranka, ki takšno naravo zatrjuje, dokaže, da so te informacije kljub svoji starosti še vedno bistveni element njenega poslovnega položaja ali poslovnega položaja zadevnih tretjih oseb (sodba z dne 14. marca 2017, Evonik Degussa/Komisija, C‑162/15 P, EU:C:2017:205, točka 64).

178    Pooblaščenec za zaslišanje je v sklepu z dne 16. septembra 2016 upošteval podobno trditev, ki jo je banka Crédit agricole navedla v upravnem postopku. V bistvu je menil, da zadevni podatki zaradi svoje narave niso izgubili zaupnosti, čeprav so stari. Po mnenju pooblaščenca za zaslišanje so bile namreč kompleksnost, specifičnost in količina teh podatkov takšne, da ne spadajo zgolj v promet zadevnih bank. Glede na to naravo zadevnih podatkov je pooblaščenec za zaslišanje lahko upravičeno trdil, da se tveganje, da bi se resno ogrozili legitimni interesi teh bank, samo po sebi ni moglo dovolj zmanjšati zgolj zaradi poteka časa, če bi se te informacije razkrile neposredno strokovnjakom v banki Crédit agricole.

179    Poleg tega je treba spomniti, kot je to trdila Komisija, da v zvezi z določitvijo višine glob pravico zadevnih podjetij do obrambe pred Komisijo zagotavlja možnost, da ta podjetja predstavijo svoje pripombe glede trajanja, teže in protikonkurenčne narave očitanih dejstev, vendar pa pravica do obrambe ne zahteva, da ta možnost zajema tudi način, kako namerava Komisija uporabiti obvezni merili teže in trajanja kršitve za to določitev (glej sodbo z dne 28. junija 2005, Dansk Rørindustri in drugi/Komisija, C‑189/02 P, C‑202/02 P, od C‑205/02 P do C‑208/02 P in C‑213/02 P, EU:C:2005:408, točki 428 in 439 ter navedena sodna praksa). Ta element je treba upoštevati pri tehtanju interesov drugih strank do zaupnosti nekaterih podatkov, ki so jih predložile za določitev zneska globe, ki se nanje nanaša, kot so v obravnavanem primeru podatki, na podlagi katerih je mogoče izračunati vrednost prodaje, s pravico drugih strank do obrambe, kot je v bistvu navedel pooblaščenec za zaslišanje v sklepih z dne 4. marca 2015 in z dne 16. septembra 2016.

180    Tožeči stranki ne navajata nobene trditve, da bi dokazali, da bi moralo dejansko uresničevanje njune pravice do obrambe v tem primeru prevladati nad legitimnimi interesi zaupnosti, na katere bi se lahko sklicevale druge banke glede zadevnih informacij. Posledično nista dokazali, da so bile ugotovitve pooblaščenca za zaslišanje v sklepih z dne 2. oktobra 2014, z dne 4. in 27. marca 2015 ter z dne 16. septembra 2016, ki so bili navedeni v točkah 171, 178 in 179, napačne.

[…]

2.      Obstoj kršitvenega ravnanja, ki se lahko pripiše tožečim strankam (tretji, četrti in osmi tožbeni razlog)

[…]

b)      Tretji tožbeni razlog: sodelovanje banke Crédit agricole pri ravnanjih v zvezi z manipulacijo z obrestno mero Euribor

[…]

2)      Izpodbijanje sodelovanja banke Crédit agricole pri manipulaciji z obrestnimi merami Euribor

[…]

213    V zvezi s tem je treba navesti, da iz izmenjave informacij med trgovalci, navedenih v izpodbijanem sklepu, kot je navedeno v točkah od 203 do 210 zgoraj, izhaja, da je imela Komisija na voljo elemente, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da so trgovalci banke Crédit agricole sodelovali v izmenjavah informacij v zvezi z manipulacijo obrestnih mer Euribor.

214    Prvič, v pogovoru, ki je potekal 1. marca 2007, je namreč trgovalec banke Crédit agricole prevzel iniciativo, da trgovalca banke Barclays zaprosi, da podatke njegove banke predloži odboru Euribor v skladu z njegovimi interesi („V mojem interesu je, da čim bolj zraste.“), zadnjenavedeni pa se je strinjal, da bo to storil („Prav, rekel jim bom tako.“).

215    Drugič, v pogovorih 16. oktobra, 13. novembra in 5. decembra 2006 ter 16. in 19. marca 2007 je trgovalec družbe Barclays predlagal trgovalcu banke Crédit agricole, naj zakladnico svoje banke zaprosi za predložitev podatkov v določeni smeri, ta pa se je strinjal, da bo to storil ali je celo poročal, da je to storil in navedel stopnjo prispevka, ki ga je predlagala in odredila zakladnica (glej izmenjavo informacij, do katere je prišlo 16. oktobra 2006 ob 7.33 („Rečem jim, naj poskusijo 3.36.“) in ob 7.46 („Prispevali bodo 3.36.“), 13. novembra 2006 („Ok, ni problema, nimam jih, naredil bom to.“; nato „Rekel sem jim, naj dajo sedemintrideset.“), 16. marca 2007 ob 14.06 („Rekel sem jim, da smo zainteresirani, da pade nižje. Rekla je ok, bom zabeležila to.“) in 19. marca 2007 ob 14.24 („Ja, rekel sem jim to, hoteli so dati 91 […], rekli so mi, dobro, hm, bomo videli, kaj lahko storimo.“).

216    Tretjič, iz izmenjave informacij 16. novembra 2006 jasno izhaja, da so se trgovalci bank Barclays in Crédit agricole obveščali o svojih preferencah glede višine fiksinga Euribor‑3M tega dne in njihovih povezanih trgovalnih pozicijah. Namen tega obveščanja je bil, da se preveri, ali so njihovi interesi usklajeni, da bi se, če bi bilo to potrebno, še naprej usklajevali, saj bi to vplivalo na sporočanje podatkov obrestnih mer Euribor pri njunih bankah v smislu njihovih interesov. To je potrdilo dejstvo, da je trgovalec banke Barclays izrazil obžalovanje glede dejstva, da so si njegovi interesi in interesi trgovalca banke Crédit agricole glede stopnje fiksinga nasprotovali. Trgovalcu banke Crédit agricole pa je sporočil, da bo „preveri[l]“, potem ko ga je vprašal o obrestni meri Euribor, ki mu je ustrezala.

217    Četrtič, med telefonskim pogovorom 14. februarja 2007 je trgovalec banke Barclays trgovalca banke Crédit agricole obvestil o bistvenih elementih manipulacije, ki je bila predvidena za 19. marec 2007. Poleg tega iz izmenjave informacij, do katere je prišlo 16. marca 2007, izhaja, da je bil trgovalec banke Crédit agricole pripravljen, da bo imel korist od te manipulacije s tem, da je potrdil, da je njegov interes, kar zadeva določitev obrestne mere Euribor‑3M tega dne, usklajen z interesom trgovalca banke Barclays („Vsem je v interesu, da je nizek.“; „Mi imamo tudi resen interes.“) in potrdil, da je zadnjenavedeni trgovalec pri izmenjavi informacij, do katere je prišlo 19. marca 2007, prav tako dobil določen znesek denarja zaradi te določitve („Zaradi tega [sem] dobi[l] 156.000 EUR.“).

218    Petič, po predložitvi podatkov sta se trgovalca drug drugemu zahvalila za njuno vzajemno sodelovanje pri zadevnih ravnanjih in si čestitala za uspešno izvedene načrte (glej zlasti izmenjavo informacij, do katere je prišlo 19. marca 2007) s tem, da sta sledila rezultatu ali učinkom nujnih usklajenih ravnanj.

219    Tožeči stranki sodelovanju trgovalcev banke Crédit agricole pri ravnanjih z namenom manipulacije obrestnih mer Euribor ne oporekata.

220    Prvič, tožeči stranki trdita, da ni dokazano, da je trgovalec banke Crédit agricole dejansko govoril s svojo zakladnico, da bi izpolnil obljubo, ki jo je dal svojemu sogovorniku, in da mu je s tem, da je izjavil, da je to storil, lahko lagal. Sodelovanje banke Crédit agricole pri ravnanjih z namenom manipulacije referenčnih obrestnih mer ni bilo dokazano, saj ni bilo dokaza o tem, da je bil njihov oddelek za zakladništvo dejansko vključen v ta ravnanja.

221    V zvezi s tem je treba najprej navesti – kot to v bistvu trdi Komisija – da protikonkurenčna ravnanja, ki se očitajo banki Crédit agricole, niso sestavljena iz manipulacije obrestnih mer Euribor, ampak se kažejo v izmenjavi informacij med trgovalci, ki odraža njihov namen, da vplivajo na ponudbe njihovih bank odboru Euribor v skladu z njihovimi lastnimi interesi. Kot namreč izhaja iz točk 113, od (a) do (f), 358, od (a) do (f), in 392, od (a) do (f), obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki so bile navedene v točki 15 zgoraj, so se te izmenjave nanašale na preference glede obrestne mere Euribor, ki so jim bila včasih priložena obvestila o trgovalnih pozicijah, možnost uskladitve trgovalnih pozicij in predložitev podatkov Euribor, obljubo trgovalca, da bo govoril z osebo, ki je odgovorna za sporočanje podatkov Euribor v njegovi banki, da bo od nje zahteval predložitev podatkov v določeni smeri ali na specifično stopnjo in povzetek njenega odgovora.

222    Izmenjava informacij med trgovalci pa jasno razkriva komuniciranje o preferenčnih obrestnih merah, povezanih trgovalnih pozicijah in ponudbi ali namenu trgovalcev banke Crédit agricole, da vplivajo na predložitev podatkov svoje banke.

223    Iz ustaljene sodne prakse v zvezi s tem izhaja, da se na podlagi sodelovanja podjetja na protikonkurenčnem sestanku ustvari domneva o nezakonitosti tega sodelovanja, ki jo lahko to podjetje ovrže s tem, da dokaže javno distanciranje, ki ga morajo kot tako dojemati drugi udeleženci omejevalnega sporazuma (glej v tem smislu sodbi z dne 7. januarja 2004, Aalborg Portland in drugi/Komisija (C‑204/00 P, C‑205/00 P, C‑211/00 P, C‑213/00 P, C‑217/00 P in C‑219/00 P, EU:C:2004:6, točki 81 in 82 ter navedena sodna praksa), in z dne 3. maja 2012, Comap/Komisija, C‑290/11 P, neobjavljena, EU:C:2012:271, točke od 74 do 76 in navedena sodna praksa). Razlog, ki utemeljuje to pravno načelo, je, da je podjetje s tem, da je sodelovalo na tem srečanju, ne da bi se javno distanciralo od njegove vsebine, preostalim udeležencem dalo vtis, da se strinja z njegovim ciljem in da se bo z njim uskladilo (glej v tem smislu sodbi z dne 7. januarja 2004, Aalborg Portland in drugi/Komisija, C‑204/00 P, C‑205/00 P, C‑211/00 P, C‑213/00 P, C‑217/00 P in C‑219/00 P, EU:C:2004:6, točka 82, in z dne 25. januarja Sumitomo Metal Industries in Nippon Steel/Komisija, C‑403/04 P in C‑405/04 P, EU:C:2007:52, točka 48).

224    V obravnavanem primeru iz izmenjave informacij, ki jih je navedla Komisija, kot so navedene v točkah 214 in 219 zgoraj, izhaja, da je trgovalec banke Crédit agricole ob neki priložnosti predlagal predložitev podatkov odboru Euribor v skladu s svojim interesom in z namenom manipulacije te obrestne mere in da je ob drugih priložnostih, namesto da bi se javno distanciral od predlogov trgovalca banke Barclays, temu dajal vtis, da bo njegova banka predložila podatke ali je dejansko predložila podatke odboru Euribor v skladu s tem, kar sta se dogovorila, ter je to podkrepil s tem, da je govoril s svojimi odgovornimi za predložitev podatkov, pri čemer mu je celo pokazal natančno vsebino teh pogovorov.

225    Natančneje, dejstvo, da se je med pogovorom 14. februarja 2007 izkazalo, da je trgovalec banke Crédit agricole skeptičen glede uspeha načrta manipulacije, predvidene za 19. marec 2007, ne dokazuje jasnega distanciranja od ravnanja, za katero mu je načrt pojasnil trgovalec banke Barclays.

226    S točkami 125, 135 in 634 obrazložitve izpodbijanega sklepa, na katere se sklicujeta tožeči stranki, se o zgoraj navedenem ne more podvomiti . Komisija je namreč v teh točkah obrazložitve v bistvu navedla, da so se dogovori med trgovalci končali in so potekali prek pogovorov med njimi ter odgovornimi za predložitev podatkov v oddelkih za zakladništvo njihovih bank ter „občasno“ s ponudbo – ki so jo ti dejansko predložili – obrestnih mer Euribor, ki so bile sporočene, usklajene in dogovorjene. Komisija torej pravilno trdi, da trditve tožeče stranke glede nevključevanja zakladnice banke Crédit agricole v ravnanjih, s katerimi se je želelo vplivati na obrestno mero Euribor, v najboljšem primeru lahko dokazujejo, da zakladnica banke ni izvršila protikonkurenčnega ravnanja, ne pa da trgovalci niso sodelovali pri tem ravnanju (glej v tem smislu sodbo z dne 24. oktobra 1991, Atochem/Komisija, T‑3/89, EU:T:1991:58, točka 100).

227    Enako velja glede trditve o dejstvu, da naj bi bile kotacije, ki jih je dejansko uskladila banka Crédit agricole na upoštevne datume, v skladu z drugimi podatki in s trgom in da naj bi bile celo v nasprotju z interesom omejevanega sporazuma. Glede na obseg izpodbijanega sklepa in ravnanj, ki se očitajo banki Crédit agricole in ki se nanašajo na „dogovore“ med trgovalci, da bi vplivali na referenčne obrestne mere glede na njihove interese, ne pa na dejansko manipulacijo teh stopenj z angažiranjem zakladnic, teh trditev ni mogoče upoštevati za izpodbijanje sodelovanja banke Crédit agricole pri teh ravnanjih, ki jih je navedla Komisija glede te banke.

228    V teh okoliščinah je treba navesti, da je vsekakor na podlagi več dokazov, ki jih je predložila Komisija, mogoče dokazati, da so trgovalci banke Crédit agricole skušali vplivati na višino prispevka zakladnice njihove banke oziroma so se vsaj hvalili, da so to storili. Trgovalec banke Crédit agricole je namreč med izmenjavo informacij 16. oktobra, 13. novembra in 5. decembra 2006 ter 16. in 19. marca 2007 trgovalca banke Barclays obvestil o odgovoru, ki ga je dobil po tem, ko je za to zaprosil svojo zakladnico (glej točko 215 zgoraj). Poleg tega iz izmenjav informacij, do katerih je prišlo 27. oktobra (točka 191 obrazložitve izpodbijanega sklepa) in 5. decembra 2006 (točka 224 obrazložitve izpodbijanega sklepa) ter 19. marca 2007 (točka 319 obrazložitve izpodbijanega sklepa) izhaja, da so trgovalci menili, da so bila njihova usklajena ravnanja, katerih cilj je bila manipulacija fiksinga, uspešna in so si čestitali. Te izmenjave glede na izmenjavo informacij, do katere je prišlo 16. marca 2007 med trgovalcem banke Crédit agricole in odgovornim za predložitev podatkov te banke (točka 305 obrazložitve izpodbijanega sklepa), ki kaže na to, da so trgovalci vzdrževali stike z blagajno zakladnico, med katerimi so razpravljali o stopnji bodočega fiksinga obrestnih mer in obrestih, ki bi jih lahko imeli trgovalci glede na specifičnost obrestne mere, lahko kažejo na to, da so trgovalci banke Crédit agricole pristopili k pogovorom s trgovalcem banke Barclays glede želene obrestne mere Euribor tako, da so vzpostavili stike z odgovornimi za predložitev podatkov njihove banke in so s tem tajno izmenjevali informacije.

229    Drugič, zavrniti je treba tudi trditev tožečih strank, s katero trdita in se pri tem sklicujeta na izvedensko mnenje, katerega verodostojnost Komisija izpodbija,  da glede na trgovalno pozicijo, ki so jo imeli, trgovalci banke Crédit agricole niso imeli konkretnega interesa za sodelovanje v zadevnih manipulacijah, zlasti v tisti, do katere je prišlo 19. marca 2007. Tožeči stranki v bistvu trdita, da sodelovanje pri ravnanjih, s katerimi se je želelo vplivati na referenčno obrestno mero, „ni im[elo] smisla“, razen če so trgovalci pravočasno razpolagali z informacijami, ki bi bile lahko zanje koristne in če so akumulirali „zelo velike trgovalne pozicije“.

230    Vendar in ne glede na vprašanje, ali so podatki, na katere se sklicujeta tožeči stranki, zanesljivi glede omejitev konkurence zaradi cilja, kar je glede na izpodbijani sklep primer izmenjav glede manipulacij referenčnih obrestnih mer, ni nujno preučiti, ali je izkazan poslovni interes za sodelovanje tega podjetja pri ravnanjih, ki lahko omejijo konkurenco (glej v tem smislu sodbo z dne 25. januarja 2007, Sumitomo Metal Industries in Nippon Steel/Komisija, C‑403/04 P in C‑405/04 P, EU:C:2007:52, točke od 44 do 46 ter navedena sodna praksa).

231    Okoliščine, ki jih navajata tožeči stranki, če se štejejo za dokazane, lahko v najboljšem primeru dokazujejo, da trgovalec banke Crédit agricole glede na to, da ni imel pomembne trgovalne pozicije zlasti 19. marca 2017, ni imel velikih koristi od načrta, pri katerem je sodeloval, in da izmenjave informacij med trgovalci niso imele protikonkurenčnih posledic na trgu. To vprašanje pa ni upoštevno glede omejevalnih ravnanj konkurence zaradi cilja (glej v zvezi s tem sodbo z dne 8. julija 1999, Komisija/Anic Partecipazioni, C‑49/92 P, EU:C:1999:356, točki 123 in 124). Ta trditev bi se lahko celo izkazala za upoštevno, če bi tožeči stranki dokazali, da je Komisija napačno ugotovila, da so zadevna ravnanja omejevala konkurenco zaradi cilja, kar bi bilo treba preučiti v okviru četrtega tožbenega razloga.

232    Ker tožeči stranki s to trditvijo želita predložiti nasprotni dokaz za zavrnitev domneve, da je trgovalec banke Crédit agricole s tem, da je sodeloval pri usklajenih ravnanjih s trgovalcem banke Barclays, in s tem, da je bil aktiven na trgu, nujno upošteval informacije, ki jih je izmenjal s svojim konkurentom, da bi določil svoje ravnanje na tem trgu, in sicer v obravnavanem primeru svojo strategijo trgovanja tako, da se pri tem opre na bodoče manipulacije (glej v tem smislu sodbi z dne 8. julija 1999, Komisija/Anic Partecipazioni, C‑49/92 P, EU:C:1999:356, točka 121, in z dne 8. julija 1999, Hüls/Komisija, C‑199/92 P, EU:C:1999:358, točka 162), je treba navesti, da zgolj trditev, da trgovalec ni imel pomembne trgovalne pozicije na dan predvidene manipulacije ali da je njegova banka imela pozicijo v nasprotju z omejevalnim sporazumom, ni zadosten nasprotni dokaz, saj ti elementi sami po sebi ne izključujejo domneve, da so usklajena ravnanja trgovalcu omogočila, da izključi negotovosti glede svojega ravnanja na trgu, zaradi česar bi bilo lahko običajno ravnanje konkurence ovirano, omejeno, ali izkrivljeno (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne 5. decembra 2013, Solvay Solexis/Komisija, C‑449/11 P, neobjavljena, EU:C:2013:802, točka 39).

233    Tretjič, dejstvo, da neko podjetje ni sodelovalo pri vseh sestavnih delih omejevalnega sporazuma ali da je imelo manjšo vlogo pri vidikih, pri katerih je sodelovalo, ni upoštevno pri dokazovanju njegovega sodelovanja pri kršitvi. Te elemente, ki se nanašajo na število in intenzivnost protikonkurenčnih ravnanj, je treba upoštevati le pri presoji teže kršitve ali olajševalnih okoliščin, in če je to potrebno, pri določitvi globe (glej v tem smislu sodbi z dne 7. januarja 2004, Aalborg Portland in drugi/Komisija, C‑204/00 P, C‑205/00 P, C‑211/00 P, C‑213/00 P, C‑217/00 P in C‑219/00 P, EU:C:2004:6, točka 86 in navedena sodna praksa, in z dne 26. septembra 2018, Infineon Technologies/Komisija, C‑99/17 P, EU:C:2018:773, točki 197 in 199 ter navedena sodna praksa). Torej je treba trditve tožečih strank, da bi dokazali manjšo vlogo tako s kvalitativnega in kvantitativnega vidika banke Crédit agricole pri zadevnih manipulacijah glede na dejstvo, da sta si jih zamislila, organizirala in izvedla trgovalec banke A in trgovalec banke D, zavrniti kot neupoštevne pri presoji sodelovanja banke Crédit agricole pri zadevnih ravnanjih.

234    Četrtič, prav tako z dejstvom, da je banka Crédit agricole manjši akter na trgu EIRD, če se šteje za dokazano, ni mogoče ovreči njenega sodelovanja pri zadevnih ravnanjih, ker deluje na tem trgu. Kot namreč v bistvu trdi Komisija, so izmenjave zaupnih informacij, ki se nanašajo na predvidene manipulacije referenčnih stopenj, udeležencem te izmenjave omogočile, da ne glede na položaj njihove banke na trgu prilagodijo svojo trgovalsko strategijo tako, da svoj portfelj sestavijo posebej tako, da izkoristijo svojo informiranost o bodočih manipulacijah in kar se da povečajo svoje dobičke in kar se da zmanjšajo svoje izgube.

235    Na podlagi navedenega je treba ob upoštevanju preučitve četrtega tožbenega razloga (glej točki 230 in 231 zgoraj) tretji tožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.

[…]

3.      Opredelitev kot enotna in nadaljevana kršitev, ki jo je sprejela Komisija (peti, šesti in sedmi tožbeni razlog)

[…]

b)      Šesti tožbeni razlog: izpodbijanje seznanjenosti banke Crédit agricole z obstojem „celovitega načrta“ in njena želja, da pri njem sodeluje

[…]

1)      Seznanjenost banke Crédit agricole z obstojem „celovitega načrta“

[…]

i)      Seznanjenost banke Crédit agricole s kršitvenemi ravnanji, ki so jih nameravala izvršiti ali so jih izvršila druga podjetja, ki jih sestavljajo poskusi manipulacije z obrestno mero Euribor

[…]

402    Navesti je treba, kot je to storila Komisija, da ima ta neposredne dokaze o tem, da je banka Crédit agricole vedela, da je sodelovala pri enotni kršitvi z drugimi bankami, ker so njeni trgovalci vedeli ali so lahko razumno predvideli, da so izmenjave informacij iz točke 401 zgoraj spadale v „celovit načrt“, ki presega okvir dvostranskih izmenjav.

403    Prvič, Komisija namreč v točki 467 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno navaja, da pogovor, ki je potekal 16. oktobra 2006, kaže na to seznanjenost banke Crédit agricole z obstojem „celovitega načrta“ in sodelovanja drugih bank pri tem načrtu.

404    V tem pogovoru je trgovalec banke Barclays trgovalca banke Crédit agricole zaprosil, naj svojo zakladnico zaprosi za visoko ponudbo obrestne mere Euribor‑1M. Preden je ugodil tej prošnji, je trgovalec banke Crédit agricole vprašal, kakšno korist bi lahko od tega imel, na kar je trgovalec banke Barclays odgovoril, da bi lahko od njega zahteval „fiksing“ glede na njegove trgovalne pozicije („Kar želiš, [imaš] pravico, da od mene zahteva[š] fiksing, kadar želiš, kadar potrebuješ.“). Pozneje je trgovalec banke Crédit agricole trgovalca banke Barclays vprašal, kako se je znašel kljub nizkim obrestnim meram Euribora. Trgovalec banke Barclays je v odgovoru navedel, da se mu zahvaljuje za njegovo sodelovanje glede predložitve podatkov iz njegove banke in izjavil, da je zahvaljujoč visokim ponudbam nekaterih bank („kolegi“), lahko nevtraliziral slabšo ponudbo drugih bank („Čeprav nekateri kolegi niso bili tam …[, sem] imel vsaj [štiri] banke ob sebi glede tega.“).

405    Iz teh pogovorov izhaja, na eni strani, da se je trgovalec banke Crédit agricole zavedal, da je visoka ponudba, za katero je obljubil, da jo bo zahteval od zakladnice, del „celovitega načrta“, katerega cilj je manipulirati obrestno mero Euribor‑1M tega dne s tem, da jo je zvišal s koordinirano ponudbo več bank. Tako je s svojim ravnanjem prispeval k uresničitvi tega načrta. Na drugi strani je trgovalec banke Barclays s tem, da mu je rekel, da bi ga lahko od drugi priložnosti zaprosil za „fiksing“ v skladu z njegovimi interesi, povzročil, da je trgovalec banke Crédit agricole razumel, da ni šlo za osamljen poskus manipulacije z obrestno mero Euribor, ampak za prakso, ki bi se lahko ponovila.

406    Drugič, Komisija v točki 461 obrazložitve izpodbijanega sklepa prav tako pravilno navaja, da je tudi iz pogovora, ki je potekal 14. februarja 2007, razvidno, da je banka Crédit agricole vedela za obstoj „celovitega načrta“ in za sodelovanje drugih bank pri tem načrtu.

407    Na eni strani namreč iz tega pogovora izhaja, da je trgovalec banke Barclays trgovalcu banke Crédit agricole razkril sestavne elemente manipulacije, ki je bila predvidena za datum IMM z dne 19. marca 2007, tako da ga je zaprosil, da ostane diskreten, in sicer manipulacije z viškom med dvema izvedenima proizvodoma, in sicer „futures“, indeksiranimi na Euribor‑3M, ter „swaps“, vezanimi na EONIO („Osnova bo tesna,“; „Deliti na štiri.“ (kar pomeni, da se bo deljenje med EONIA in Euribor‑3M skrčilo na štiri osnovne točke)). Obvestil ga je tudi o drugih elementih načrta, ki bi lahko prispeval k njegovemu uspehu, pri čemer je navedel, da bi bilo treba izvesti postopno povečanje „nakupnih“ pozicij na „futures“, indeksiranih na Euribor‑3M, in istočasno znižanje trga OTC (na prostem trgu) z usklajenim delovanjem („Plačaš EONIA kupiš future … na IMM[; na dan IMM porineš gotovino dol … !“; torej da se ustvarijo „nakupne“ pozicije na EONIA in „prodajne“ pozicije na Euribor glede na fiksing obrestnih mer 19. marca 2007 in zmanjšanje trga OTC na dan fiksinga obrestnih mer). Na drugi strani je trgovalec banke Barclays obvestil trgovalca banke Crédit agricole, da je pri „celovitem načrtu“ sodelovala banka Deutsche Bank („Zakladnica Deutsche Bank, ona je v tem.“) in mu povedal, da bi bilo koristno v načrt vključiti štiri ali pet bank („Če nam uspe vključiti v to štiri ali pet zakladnic, razumeš?“).

408    Iz tega izhaja, da je trgovalec banke Crédit agricole vedel za sodelovanje banke Deutsche Bank pri tako opisanem načrtu. Poleg tega, tudi če identiteta drugih bank trgovalcu banke Crédit agricole ni bila razkrita, je ta vedel za dejstvo, da trgovalec banke Barclays v ta načrt namerava vključiti več bank.

409    Posledično je Komisija upravičeno sklepala, da je banka Crédit agricole vedela za kršitvena ravnanja, ki so jih predvideli ali izvajali drugi udeleženci omejevalnega sporazuma glede uresničevanja cilja izmenjave denarnih tokov z usklajenimi ravnanji, katerih cilj je bila manipulacija obrestne mere Euribor 16. oktobra 2006 in 19. marca 2007.

410    Poleg tega, tudi če Komisija ni imela neposrednih dokazov za to, da so bili trgovalci banke Crédit agricole seznanjeni s sodelovanjem drugih bank pri drugih poskusih manipulacije obrestne mere Euribor, ki so bili ugotovljeni glede nje, bi lahko ugotovila, da so ti trgovalci to sodelovanje lahko razumno predvideli v smislu sodne prakse, navedene v točki 254 zgoraj, glede na dejstvo, da je banka Crédit agricole vedela za sodelovanje drugih bank pri tej vrsti ravnanja od 16. oktobra 2006. Banka Crédit agricole bi torej lahko razumno predvidela, da bo vsak drug poskus manipulacije potekal le z usklajenim ravnanjem več bank. Torej sta tožeči stranki napačno zatrjevali, da je morala biti seznanjenost trgovalcev s sodelovanjem drugih bank pri poskusu manipulacije obrestnih mer omejena le na manipulacije 16. oktobra 2006 in 19. marca 2007 ali na drugo obdobje sodelovanja banke Crédit agricole pri enotni kršitvi, ki jo je ugotovila Komisija.

411    V teh okoliščinah ni upoštevno, da banka Crédit agricole ni bila na tekočem glede intenzitete in dnevne frekvence stikov, zlasti med trgovalcema banke Barclays in banke Deutsche Bank, niti glede tega, kako intenzivni so bili stiki, ki jih je imel trgovalec banke Barclays z drugimi bankami.

412    Prav tako ni upoštevno, da je bil trgovalec banke Crédit agricole skeptičen glede izvedljivosti načrta za manipulacijo 19. marca 2007. Dejstvo, da ni verjel, da bo načrt uspešen, kar pa iz njegovega stališča ni jasno, saj navaja, da je „vsekakor vredno poskusiti“, namreč nikakor ne kaže na to, da ni bil na tekočem glede sodelovanja banke Deutsche Bank in celo ostalih bank pri uresničevanju tega načrta.

ii)    Informiranje banke Crédit agricole glede drugih ravnanj, ki izhajajo iz enotne kršitve, katere so načrtovala ali izvajala druga podjetja

413    Glede vprašanja, ali je Komisija banki Crédit agricole na podlagi njenega sodelovanja pri enotni kršitvi upravičeno pripisala vsa ravnanja drugih zadevnih bank, je treba navesti, da drugače kot to, da je banka Crédit agricole vedela za obstoj celovitega načrta, katerega cilj je bil, da se na različne datume manipulirajo obrestne mere Euribor z usklajenimi dejanji različnih bank (glej točke od 402 do 408 zgoraj), Komisija v izpodbijanem sklepu ni navedla nobenega neposrednega dokaza, da je banka Crédit agricole vedela oziroma bi morala vedeti, da so izmenjave informacij, ki so jih njeni trgovalci imeli s trgovalcem banke Barclays glede informacij, ki se nanašajo na strategije ali namene določanja cen, presegle dvostranske izmenjave informacij in so bile del „celovitega načrta“, pri katerem so sodelovale druge banke.

414    Prav tako na podlagi posrednih dokazov, če se upoštevajo skupaj kot sklenjen krog indicev, ni mogoče pravno zadostno dokazati, da je banka Crédit agricole vedela oziroma bi morala vedeti za ta celovit načrt oziroma bi lahko razumno predvidela njegov obstoj, s čimer bi upravičila, da se ji pripišejo vsa ravnanja drugih bank, ki imajo ta enotni cilj, ne glede na to, ali je pri njih sodelovala.

415    V zvezi s tem izpodbijani sklep v točkah obrazložitve od 457 do 465 vsebuje le razloge, ki se nanašajo na samo naravo omejevalnega sporazuma in na delovanje trga EIRD, ki se nanašajo na vse banke, ki pri omejevalnem sporazumu sodelujejo, in ki so bili navedeni v točki 396 zgoraj. Na podlagi teh razlogov, ne glede na to, ali se upoštevajo posamično ali skupaj, banki Crédit agricole ni mogoče pripisati ravnanj drugih bank, pri katerih glede na izpodbijani sklep ni neposredno sodelovala, razen tistih, ki so bila navedena v točkah 409 in 410 zgoraj, ob upoštevanju sodne prakse, navedene v točki 360 zgoraj.

416    Tožeči stranki namreč pravilno trdita, da Komisija ni izkazala nobene povezave med, na eni strani, posebnimi okoliščinami, v katerih delujejo trgovalci, ki so navedene v točki 458 obrazložitve izpodbijanega sklepa, in sicer dejstvom, da so registrirani in nadzorovani, da so stiki izključno dvostranski, da uporabljajo kodiran jezik in da imajo vzajemne redne stike, vedno za iste vrste transakcij, in, na drugi strani, tem, da je banka Crédit agricole vedela oziroma bi morala vedeti za ravnanja drugih bank, ki se nanašajo na strategije in namene glede določanja cen, pri katerih ni sodelovala.

417    Komisija v zvezi s tem trdi, da je treba točko 458 obrazložitve izpodbijanega sklepa razumeti ob upoštevanju točk od 459 do 464 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Vendar je treba najprej navesti, da so razlogi, navedeni v točkah obrazložitve od 459 do 462 izpodbijanega sklepa, lahko vsaj potrdili, da so morali trgovalci vedeti, da so v ravnanja vključene druge banke zaradi manipulacije obrestnih mer Euribor, ampak ne v tista, ki se nanašajo na izmenjave strategij ali namenov glede določitve cen.

418    Na prvem mestu, ugotovitev iz točke 459 obrazložitve izpodbijanega sklepa, v skladu s katero so trgovalci prek svojih dvostranskih stikov vedeli, da so bili trgovalci drugih bank pripravljeni sodelovati pri isti vrsti tajnega ravnanja glede elementov določitve cen in drugih pogojev trgovanja z instrumenti EIRD, je glede banke Crédit agricole resnična le v delu, ki se nanaša na izmenjave informacij glede manipulacij obrestne mere Euribor (glej točke od 403 do 408 zgoraj). V nobenem dvostranskem pogovoru glede strategij določanja cen pa trgovalec banke Barclays trgovalcu banke Crédit agricole ni povedal, da so drugi trgovalci sodelovali pri teh izmenjavah ali da so se iste informacije izmenjale z drugimi trgovalci.

419    Na drugem mestu, sklicevanje, navedeno v točki 460 obrazložitve izpodbijanega sklepa, na „splošno razširjeno seznanjenost“ med akterji na trgu, da je bil postopek določanja referenčnih obrestnih mer deklaratoren in posledično, da so banke, ki so članice odbora, ponudbe sporočile glede na njihov interes v času dajanja ponudbe, če se šteje za izkazano, je upoštevno le glede praks, ki se nanašajo na manipulacijo navedenih referenčnih obrestnih mer. Enako velja, pod predpostavko, da je upoštevna za ugotavljanje informiranosti o vključenosti drugih bank v tajna delovanja, za okoliščino, navedeno v točkah 461 in 462 obrazložitve izpodbijanega sklepa, v skladu s katero trgovalci niso mogli prezreti dejstva, da bi se, če bi banke spremenile ponudbo podatkov istega dne ali za isto zapadlost obrestne mere Euribor, mogoč vpliv na referenčno obrestno mero povečal sorazmerno s številom vključenih bank, tako da bi bila stopnja uspeha tajnih delovanj v velikem obsegu odvisna od vključitve večjega števila bank. Nasprotno pa ni mogoče ugotoviti nobene povezave med postopkom določitve obrestne mere Euribor s ponudbo članov odbora, na katerega se nanašajo te trditve, in ravnanji, na katera se nanaša točka 358(g) obrazložitve izpodbijanega sklepa in ki se nanaša na izmenjave informacij glede namenov in strategij pri določanju cen, kot so „runs“ ali „mids“.

420    Dalje, dejstva, navedena v točki 463 obrazložitve izpodbijanega sklepa, v skladu s katerimi so bili, prvič, trgovalci zadevnih bank v sektorju EIRD dejavni več let, drugič, so bili vzpostavljeni dvostranski stiki med trgovalci bank, ki so bili med najpomembnejšimi akterji na trgu, in tretjič, trgovalci niso izrazili presenečenja, ko so se seznanili z namenom usklajevanja, niso upoštevna za ugotavljanje seznanjenosti z ravnanji, pri katerih banka Crédit agricole ni neposredno sodelovala. Poleg tega, kot trdita tožeči stranki, poznavanje „moči mreže, ki je stala za trgovalcem, ki je imel z njimi protikonkurenčne pogovore“, na katere se tudi sklicujeta v točki 463 obrazložitve izpodbijanega sklepa, izhaja zgolj iz špekulacije, ki ni podprta z nobenim dokazom, da je banka Crédit agricole vedela za obstoj in moč te mreže in ki ne more izhajati iz izmenjave informacij, do katere je prišlo 14. septembra 2007 med trgovalcem banke Crédit agricole in trgovalcem banke Barclays, na katero se sklicuje Komisija v utemeljitev tega preudarka. Res je, da iz te izmenjave informacij namreč izhaja, da je bil trgovalec banke Crédit agricole na tekočem glede vključitve banke Deutsche Bank v poskuse manipulacije obrestne mere in namena trgovalca banke Barclays, da vanjo vključi več bank (glej točke od 406 do 408 zgoraj). Vendar pa iz tega ni mogoče sklepati, da se je s tem seznanil z vključitvijo drugih bank v druga ravnanja, razen tistih, ki se nanašajo na manipulacijo obrestnih mer, in še manj z obstojem mreže kontaktov, namenjenih izmenjavi občutljivih informacij o strategijah ali namenih glede določanja cen.

421    Nazadnje, okoliščina, ki jo navaja Komisija v točki 465 obrazložitve izpodbijanega sklepa, v skladu s katero zapisniki trgovalcev olajšajo, da banka izsledi nezakonito ravnanje svojih zaposlenih, se v najboljšem primeru nanaša na vprašanje, ali ji je mogoče pripisati ravnanja, pri katerih sodelujejo trgovalci te banke, kar je vprašanje, ki je bilo obravnavano v okviru osmega tožbenega razloga (glej točko 350 zgoraj). Vendar, kot izhaja iz točke 413 zgoraj, na podlagi nobenega dokaza, ki izhaja, glede na primer, iz zapisnika dvostranskih izmenjav informacij o strategijah ali namenih glede določanja cen med trgovalcem banke Barclays in trgovalci banke Crédit agricole, ni mogoče ugotoviti, da so te izmenjave informacij presegle dvostranske izmenjave in da so bile del „celovitega načrta“, v katerem so sodelovale druge banke.

422    Komisija očitno trdi tudi, da je glede na to, da so imela vsa zadevna ravnanja isti cilj (vprašanje, ki je predmet petega tožbenega razloga), dejstvo, da je dokazala, da je banka Crédit agricole vedela oziroma bi morala vedeti, da so bile druge banke vključene v ravnanja, katerih cilj je poskus manipulacije z obrestnimi merami Euribor, zadostovalo, da je mogoče ugotoviti enako glede seznanjenosti banke Crédit agricole s sodelovanjem drugih bank pri drugih ravnanjih.

423    Vendar iz sodne prakse izhaja, da je ugotovitev obstoja enotne kršitve ločena od vprašanja, ali se nekemu podjetju lahko pripiše odgovornost za to kršitev v celoti (sodba z dne 26. septembra 2018, Infineon Technologies/Komisija, C‑99/17 P, EU:C:2018:773, točka 174). Poleg tega samo dejstvo, da sta dogovor, pri katerem je sodelovalo podjetje, in celotni omejevalni sporazum enaka, ne zadostuje, da se temu podjetju lahko pripiše sodelovanje pri omejevalnem sporazumu v celoti. Spomniti je namreč treba, da se člen 101(1) PDEU uporabi samo ob obstoju soglasja volj med zadevnimi strankami. Torej mora biti zadevno podjetje seznanjeno s celotnim obsegom in bistvenimi značilnostmi omejevalnega sporazuma v celoti (glej sodbo z dne 10. oktobra 2014, Soliver/Komisija, T‑68/09, EU:T:2014:867, točki 62 in 64 ter navedena sodna praksa).

424    Iz tega izhaja, da v tem primeru banki Crédit agricole ni mogoče pripisati odgovornosti za vsa kršitvena ravnanja, ki so del enotne kršitve, vključno z izmenjavami informacij glede strategij in namenov, ki se nanašajo na določanje cen, pri katerih ni neposredno sodelovala, samo zato ker je, na eni strani, vedela za ravnanja drugih bank v zvezi z manipulacijo obrestnih mer Euribor in, na drugi strani, ker so imela ta ravnanja isti cilj kot tista, ki so se nanašala na strategije in namene glede določanja cen.

425    Posledično je treba sklepati, da sklenjen krog indicev, na katerega se sklicuje Komisija in ki se presoja celovito in z drugimi neposrednimi dokazi o seznanjenosti s kršitvenimi ravnanji, ki so jih načrtovala ali izvrševala druga podjetja, in ki vsebujejo poskuse manipulacije obrestnih mer Euribor, ki so bili preučeni v točkah od 402 do 412 zgoraj, ne pomeni resnih, natančnih in doslednih dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče nedvomno dokazati, da je banka Crédit agricole vedela, da so izmenjave informacij, ki jih je imela z banko Barclays, in ki so se nanašale na namene in strategije glede določitve cen, presegle dvostranski okvir in so spadale v celovit načrt, ki je vključeval tudi druge banke oziroma bi to lahko razumno predvidela in sprejela tveganje.

426    Na podlagi navedenega je treba ugotoviti, da je mogoče sodelovanje banke Crédit agricole pri enotni kršitvi potrditi samo glede, na eni strani, njenih lastnih ravnanj pri navedeni kršitvi in, na drugi strani, ravnanj drugih bank, ki so del poskusa manipulacije obrestne mere Euribor.

427    Vendar pa je v zvezi s tem treba spomniti tudi na to, da je Sodišče odločilo, da je odločbo Komisije, v kateri je opredeljen globalni omejevalni sporazum glede enotne in trajajoče kršitve, mogoče tako razdeliti le, če je, prvič, zadevno podjetje med upravnim postopkom lahko razumelo, da se mu očita tudi vsako od ravnanj, ki sestavljajo to kršitev, in se je torej glede tega lahko branilo, in če je bila, drugič, navedena odločba v zvezi s tem dovolj jasna (glej v zvezi s tem sodbo z dne 6. decembra 2012, Komisija/Verhuizingen Coppens, C‑441/11 P, EU:C:2012:778, točka 46). Komisija je v obravnavnem primeru tako v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah kot v izpodbijanem sklepu (glej točko 15 zgoraj) jasno razlikovala med različnimi ravnanji, ki so se očitala bankam, ki so sodelovale pri omejevalnem sporazumu, med katerimi je bila banka Crédit agricole, in ki so sestavljala enotno in trajajočo kršitev. Poleg tega, kot je bilo v bistvu navedeno v točki 363 zgoraj, med drugim iz točk 365, 387, 393 in 442 obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je Komisija menila, da je bil cilj teh ravnanj omejiti konkurenco, in to ne samo kolektivno, ampak tudi posamično.

428    Torej tožeči stranki v šestem tožbenem razlogu upravičeno zatrjujeta, da je Komisija banki Crédit agricole neutemeljeno pripisala druga ravnanja razen tistih, ki so navedena v točki 426 zgoraj. Prvi del šestega tožbenega razloga je torej delno utemeljen.

[…]

B.      Predlog za razglasitev ničnosti člena 2(a) izpodbijanega sklepa in predlog za znižanje globe

[…]

1.      Predlog za razglasitev ničnosti člena 2 izpodbijanega sklepa

[…]

a)      Uporaba diskontiranih denarnih prihodkov pri presoji vrednosti prodaje

[…]

2)      Določitev faktorja znižanja 98,849 %, ki ga je uporabila Komisija

[…]

i)      Spoštovanje obveznosti obrazložitve glede določitve faktorja znižanja v izpodbijanem sklepu

[…]

512    Glede na zgoraj navedeno je treba ugotoviti, da izpodbijani sklep ni zadostno obrazložen glede določitve faktorja znižanja na 98,849 %.

513    Vendar se lahko izkaže, da je ta očitek četrtega dela devetega tožbenega razloga lahko neutemeljen, če bi se ugotovilo, da je Komisija s sprejetjem sklepa o spremembi popravila tako ugotovljeno nezadostno obrazložitev (glej točke od 21 do 23 zgoraj). Preučiti je torej treba tožbene razloge, ki sta jih navedli tožeči stranki v prilagoditveni vlogi, s katerimi izpodbijata sprejetje tega zadnjega sklepa Komisije

ii)    Sklep o spremembi

[…]

516    Tožeči stranki v zvezi s tem trdita, da Komisija ni bila pristojna za odpravo nezadostne obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki jo je ugotovilo Splošno sodišče v sodbi z dne 24. septembra 2019, HSBC Holdings in drugi/Komisija (T‑105/17, EU:T:2019:675), s sklepom o spremembi.

517    Tožeči stranki trdita, da čeprav Komisija načeloma lahko spremeni sklep po tem, ko je bil sprejet, pa ni pristojna, da sprejme, kot v obravnavanem primeru, sklep o spremembi ali dopolnitvi nezadostne obrazložitve izpodbijanega sklepa med sodnim postopkom za razglasitev ničnosti tega sklepa, ne da bi ponovno sprejela izrek tega zadnjega sklepa. Nepristojnost Komisije za sprejetje sklepa o spremembi naj bi bila še bolj očitna, kadar bi v resnici ta sklep imel drugačno obrazložitev kot izpodbijani sklep.

518    Komisija izpodbija trditve tožečih strank in meni, da ji je bilo ob upoštevanju oblik in postopkov, ki jih v zvezi s tem določa Pogodba, dovoljeno, da sprejme sklep o spremembi za dopolnitev razlogov izpodbijanega sklepa, tako da dodatno pojasni metodologijo, ki se uporablja za določitev faktorja znižanja, vendar ga ne spreminja. Po njenem mnenju se sodna praksa glede nezmožnosti poprave pomanjkljive obrazložitve posamičnega sklepa v sodnem postopku v obravnavanem primeru ne uporabi. Ker je sprejetje izpodbijanega sklepa tožečima strankama dalo možnost, da tožbo prilagodita tako, da izpodbijata veljavnost zadevne metode, so bile varovane njune procesne pravice in je Splošno sodišče lahko v celoti izvajalo sodni nadzor.

519    V zvezi s tem je treba navesti, kot je to storila Komisija, da mora njena pristojnost za sprejetje nekega akta nujno zajemati tudi pristojnost za spremembo tega akta, pri čemer je treba spoštovati določbe o njeni pristojnosti ter obliko in postopek, ki sta glede tega predvidena v Pogodbi (sodba z dne 9. decembra 2014, Lucchini/Komisija, T‑91/10, EU:T:2014:1033, točka 108), kar sta tožeči stranki sprejeli.

520    Vendar je treba ugotoviti, kot sta to ugotovili tožeči stranki, da izrecno iz izreka sklepa o spremembi in tudi iz točk od 11 do 13 njegove obrazložitve izhaja, da je njegov namen le dopolniti razloge za izpodbijani sklep, ne da bi se spremenil izrek tega sklepa, in da zato člen 1(a) in člen 2(a) „ostajata v veljavi“.

521    Iz zgoraj navedenega izhaja, da Komisija s tem, da je sprejela sklep o spremembi, ni sprejela sklepa o spremembi izreka izpodbijanega sklepa, ampak je le dopolnila obrazložitev, na kateri naj bi temeljil izrek, sprejet v izpodbijanem sklepu, kar v bistvu potrjuje pred Splošnim sodiščem (glej točko 518 zgoraj).

522    Iz tega izhaja, da sklepa o spremembi ni mogoče šteti kot nov sklep, s katerim se spreminja izpodbijani sklep v smislu sodne prakse, navedene v točki 519 zgoraj, ampak ga je treba šteti kot dopolnitev obrazložitve, ki jo je tožena stranka predlagala v sodnem postopku. V skladu z ustaljeno sodno prakso pa mora biti obrazložitev načeloma sporočena zadevni osebi sočasno z odločbo, ki posega v njen položaj. Neobrazložitve ni mogoče odpraviti tako, da se zadevna oseba z razlogi za odločbo seznani med postopkom pred sodiščem Unije (sodbe z dne 29. septembra 2011, Elf Aquitaine/Komisija, C‑521/09 P, EU:C:2011:620, točka 149; z dne 19. julija 2012, Alliance One International in Standard Commercial Tobacco/Komisija, C‑628/10 P in C‑14/11 P, EU:C:2012:479, točka 74, in z dne 13. decembra 2016, Printeos in drugi/Komisija, T‑95/15, EU:T:2016:722, točka 46).

523    Ne obstajata niti pravica institucij Unije, da pred sodiščem Unije popravijo svoje nezadostno obrazložene odločbe, niti obveznost tega sodišča, da za presojo, ali je izpolnjena obveznost obrazložitve, upošteva dopolnilna pojasnila, ki jih je avtor zadevnega akta podal šele med postopkom. Takšno pravno stanje bi lahko izničilo razdelitev pristojnosti med upravo in sodiščem Unije, oslabilo nadzor nad zakonitostjo in ogrozilo uresničevanje pravice do pravnega sredstva (glej v zvezi s tem sodbo z dne 11. junija 2020, Komisija/Di Bernardo, C‑114/19 P, EU:C:2020:457, točka 58).

524    Pojasnila avtorja izpodbijane odločbe v sodnem postopku, ki dopolnjujejo že samo po sebi zadostno obrazložitev, namreč ne spadajo v obveznost obrazložitve, tudi če lahko sodišču Unije koristijo pri notranjem nadzoru razlogov odločbe, saj lahko institucija z njimi pojasni razloge, na katere je oprla svojo odločbo. Zato lahko dodatna pojasnila, ki presegajo obveznost obrazložitve, podjetjem omogočijo, da podrobno spoznajo način izračuna globe, ki jim je naložena, splošneje pa to lahko služi preglednosti upravnega ravnanja in Splošnemu sodišču olajša izvrševanje neomejene pristojnosti, ki mu mora omogočiti, da razen zakonitosti izpodbijane odločbe presodi primernost naložene globe. Vendar ta možnost ne more spremeniti obsega zahtev, ki izhajajo iz obveznosti obrazložitve (glej v tem smislu sodbo z dne 16. novembra 2000, Cascades/Komisija, C‑279/98 P, EU:C:2000:626, točki 45 in 47).

525    V obravnavanem primeru, kot izhaja iz točke 512 te sodbe, izpodbijani sklep ni zadostno obrazložen glede določitve faktorja znižanja. Komisija ni navedla obstoja nobene okoliščine, zaradi katere praktično ni mogla zadostno pravno obrazložiti izpodbijanega sklepa in bi izjemoma med sodnim postopkom lahko sprejela dopolnilno obrazložitev (glej v zvezi s tem sodbo z dne 11. junija 2020, Komisija/Di Bernardo, C‑114/19 P, EU:C:2020:457, točka 59). Zato in ne da bi bilo treba preučiti vprašanje, ali je bila metoda, ki je natančneje pojasnjena v sklepu o spremembi, res tista, na podlagi katere je bil sprejet izpodbijani sklep, in posledično, sprejeti pripravljalni ukrep, ki ga je predlagala Komisija, je treba šteti, da v skladu s sodno prakso, navedeno v točkah od 522 do 523 zgoraj, dopolnilne obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki jo je predložila Komisija v postopku, ni mogoče sprejeti.

526    V teh okoliščinah je treba s tem, da se ugodi očitkom, ki sta jih tožeči stranki navedli v okviru prvega tožbenega razloga prilagoditvene vloge, zavrniti dopolnilno obrazložitev, ki je bila podana v postopku v sklepu o spremembi, ne da bi bilo treba preučiti druge predloge, očitke in tožbene razloge, ki sta jih navedli tožeči stranki v okviru te tožbe, oziroma ne da bi bilo treba sprejeti ukrep procesnega vodstva, ki sta ga predlagali, saj se ta nanaša na utemeljenost trditev v sklepu o spremembi glede določitve faktorja znižanja.

527    Iz zgoraj navedenega izhaja, da je očitek glede nezadostne obrazložitve izpodbijanega sklepa glede določitve faktorja znižanja utemeljen.

b)      Nedoslednost metod izračuna vrednosti prodaje, ki so jih uporabile banke, in kršitev načel dobrega upravljanja in enakega obravnavanja, ker Komisija v zvezi s tem ni opravila nadzora

[…]

2)      Očitek glede kršitve načela dobrega upravljanja zaradi nezadostnega preverjanja podatkov, ki so jih predložile banke

557    V okviru drugega dela devetega tožbenega razloga tožeči stranki Komisiji očitata, da je kršila načelo dobrega upravljanja, ker ni preverila skladnosti odgovorov na vprašalnik o vrednosti prodaje in ni izvedla nobenega dodatnega preiskovalnega ukrepa glede sprejetja podatkov, da bi se prepričala, da je bilo spoštovano načelo enakega obravnavanja.

558    Komisija trdi, da je sprejela „vse previdnostne ukrepe, da bi preprečila razlike med vrednostmi, ki so jih sporočile banke“, saj je vsem strankam predložila enako natančno in specificirano zahtevo za predložitev podatkov, zagotovila koordinacijo in zahtevala, da se odgovorom priloži metodološka ocena ter da zunanji neodvisni revizor potrdi točnost predloženih izračunov.

559    V zvezi s tem je treba spomniti, da za Komisijo ne obstaja splošna obveznost, da opravi pregled podatkov, ki so bili predloženi v odgovor na zahtevo za predložitev informacij, razen če obstajajo znaki, ki kažejo na netočnost teh informacij (glej v tem smislu sodbo z dne 11. julija 2013, Spira/Komisija, T‑108/07 in T‑354/08, EU:T:2013:367, točka 104 in navedena sodna praksa).

560    V obravnavanem primeru je treba navesti, da bi morala Komisija na podlagi več indicev v smislu sodne prakse, navedene v točki 559 zgoraj, podvomiti o zadostni enotnosti metodologij, ki so jih uporabile zadevne banke za predložitev zahtevanih informacij.

561    Na prvem mestu, Komisija ne nasprotuje temu, da so jo stranke opozorile na težave, ki so jih imele pri odgovarjanju na vprašalnik. Poleg tega v nasprotju s tem, kar trdi Komisija, okoliščina, ki jo navajata tožeči stranki, da sta banka Société générale (točka 703 obrazložitve izpodbijanega sklepa, glej točko 11 zgoraj) in banka JP Morgan (točka 680 obrazložitve izpodbijanega sklepa) spontano predložili popravljene podatke, ki predstavljajo znatne popravke prvotno predloženih podatkov, dokazuje obstoj teh težav. Navesti je treba, da je Komisija sprejela te popravljene podatke.

562    Na drugem mestu, pravilno je tudi, da tožeči stranki poudarjata razlike med metodološkimi ocenami, ki jih je predložila vsaka od zadevnih bank glede njihove občutne razlike v dolžini in raznolikosti ravni informacij, ki so jih predložile banke.

563    Na tretjem mestu, tožeči stranki izpostavljata neskladja med hipotetičnimi zneski, ki so jih prijavile zadevne banke, kot indic za neskladja v podatkih, ki so jih predložile stranke v odgovor na zahtevo za predložitev informacij. Kot je ugotovila Komisija v točki 700 obrazložitve izpodbijanega sklepa, v obravnavanem primeru ni utemeljila vrednosti prodaje na hipotetičnih zneskih temveč na denarnih prihodkih. Vendar iz poročila o vrednosti prodaje izhaja, da hipotetični zneski in denarni prihodki, ki so jih predložile različne banke, med seboj niso usklajeni. Iz tega izhaja, da raven hipotetičnih zneskov ni popolnoma neupoštevna kot pokazatelj neskladij v metodah, ki so bile uporabljene za odgovor na zahtevo Komisije za predložitev informacij, vključno glede določitve denarnih prihodkov bank.

564    V teh okoliščinah je treba navesti tudi, da sta na ustnem zaslišanju tožeči stranki pritegnili pozornost Komisije glede obstoja določenih protislovij v odgovorih drugih strank na zahteve za predložitev informacij (glej točki 58 in 60 zgoraj).

565    Zaradi obstoja teh indicev je v pristojnosti Komisije, da nadaljuje svojo preiskavo ob upoštevanju načela dobrega upravljanja in zlasti njene obveznosti skrbnega pregleda, da se prepriča, da se podatki glede denarnih prihodkov, ki so osnova za izračun globe, izračunajo v skladu z dovolj enotnimi metodologijami, da se lahko poda ustrezen odgovor na zahtevo za predložitev informacij.

566    V odgovor na pisno vprašanje Splošnega sodišča je Komisija potrdila, da od strank ni zahtevala nobenih pojasnil glede elementov njihovih odgovorov na zahtevo za predložitev informacij ali metod, ki so se uporabile za izračun zahtevanih podatkov.

567    V delu, v katerem se Komisija sklicuje na revizijsko poročilo, ki je bilo priloga vsakemu odgovoru zadevnih bank, in v bistvu trdi, da so revizorji tisti, ki morajo preveriti ustreznost metod, ki so bile uporabljene za odgovor na zahtevo za predložitev informacij (točka 678 obrazložitve izpodbijanega sklepa), ta trditev ne more vzdržati.

568    Iz oddelka I.2.(ii) navodil, ki so priloga zahteve za predložitev informacij, izhaja, da mora zahtevane „podatke“ preveriti revizijska družba ali revizor in da je treba odgovoru priložiti potrdilo, da so bili „podatki“ preverjeni. V nasprotju s tem, kar izhaja iz točke 678 obrazložitve izpodbijanega sklepa, takega navodila ni mogoče nujno razumeti tako, da morajo poročila ali mnenja neodvisnih revizorjev potrditi, da so bili predloženi podatki pravilni in da je metodologija, ki se je uporabila za izračun, ustrezna za odgovor na zahtevo za predložitev informacij. Tožeči stranki se v zvezi s tem sklicujeta na komentarje, ki so jih vsebovala revizijska poročila, ki so jih izdelale revizijske družbe, glede njihovih izračunov in tistih, ki so bila sestavljena med drugim, za banko A, banko C in banko JP Morgan, katerih verodostojnosti Komisija ne izpodbija. Iz teh komentarjev izhaja, da so neodvisni revizorji menili, da je bila njihova naloga, da preverijo pravilno uporabo metode, ki jo je izbrala banka, in ne da tej metodi oporekajo glede obsega, ki izhaja iz zahteve za predložitev informacij.

569    Glede na zgoraj navedeno je treba ugotoviti, da kljub zadostnim indicem, ki kažejo na dvom o enotnih metodah, ki so jih uporabile zadevne banke za izračun svojih denarnih prihodkov, Komisija ni sprejela dodatnih preiskovalnih ukrepov za preiskavo, s čimer je kršila svojo obveznost skrbne presoje, ki jo mora opraviti v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 537 zgoraj. Vendar bi v okoliščinah tega primera takšna kršitev načela dobrega upravljanja lahko povzročila razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa le, če tožeči stranki dokažeta, da so bili zaradi zadevnih razlik v metodah osnovni zneski izrečenih glob izračunani v nasprotju z načelom enakega obravnavanja.

3)      Spoštovanje načela enakega obravnavanja pri izračunu zneska globe

570    Tožeči stranki v bistvu trdita, da se je kršitev načela dobrega upravljanja v obravnavanem primeru pokazala s Komisijino kršitvijo načela enakega obravnavanja, saj je slednja brez dodatnih dokazov določila zneske glob ob upoštevanju podatkov, ki niso bili dovolj zanesljivi in dosledni, da bi bili lahko osnova za izračun glob.

571    Vendar tožeči stranki nista dokazali, da je v obravnavanem primeru uporaba različnih metod bank za izračun njihovih denarnih zneskov, ki jih je sprejela Komisija, to vodila k temu, da upošteva neprimerljive podatke ene banke z drugo in tako določi znesek globe za banko Crédit agricole v nasprotju z načelom enakega obravnavanja.

572    Na prvem mestu, opozoriti je namreč treba, da je po mnenju Komisije obstoj razlik, ki se nanašajo, prvič, na obseg denarnih tokov, ki jih je upoštevala banka A, ker je iz svojih izračunov izključila fiksni del pogodbe „swap“, ko je ta vsebovala hkrati fiksni del in spremenljivi del, drugič, obseg pobota (netting) med plačanimi in prejetimi denarnimi tokovi za transakcije, in tretjič, izključitev „eksotičnih“ proizvodov, imel le zanemarljiv vpliv na rezultat izračunov denarnih prihodkov in zato na določitev vrednosti prodaj (glej točke 549, 551 in 554 zgoraj).

573    Tožeči stranki izpodbijata zanemarljivost vpliva metodoloških razlik na raven denarnih prihodkov.

574    Prvič, menita da ni mogoče preveriti ugotovitve Komisije v izpodbijanem sklepu, da je bil vpliv metode, ki jo je uporabila banka A, na vrednost njenih denarnih prihodkov glede izključitve fiksnega dela glede pogodb, ki določajo fiksni in spremenljivi del, le 0,1 % in da je bil zato zanemarljiv in nepreverljiv. V bistvu trdita, da dostop do finančnih podatkov drugih strank, ki sta jih dobili v postopku varne IT sobe, ni zadostoval, da bi lahko, kot je to storila Komisija, opravili te izračune glede na izključitev strokovnjakov banke Crédit agricole iz dostopa do zadevnih podatkov in glede na omejen čas dostopa.

575    V zvezi s tem je treba najprej navesti, da je Komisija izračunala vpliv metode, ki jo je uporabila banka A, na vrednost njenih denarnih prihodkov na 0,1 % na podlagi tabel izračunov, ki vsebujejo nekatere kode, ki jih je ta banka predložila v svojem odgovoru na zahtevo za predložitev informacij (točka 685 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Pravni in ekonomski svetovalci tožečih strank so imeli dostop do teh dokumentov v okviru postopka varne IT sobe (glej opombo 720 izpodbijanega sklepa).

576    Poleg tega na eni strani iz preučitve očitkov glede zavrnitve dostopa do podatkov v zvezi z vrednostjo prodaje izhaja, da Komisija ni kršila pravice tožečih strank do obrambe, ker je vzpostavila mešano ureditev dostopa do zadevnih podatkov, ki je omogočala dostop do zaupnih podatkov le zunanjim svetovalcem banke Crédit agricole v postopku varne IT sobe (glej točke od 173 do 180 zgoraj). Na drugi strani, če sta tožeči stranki menili, da tako odmerjen čas za dostop zunanjim svetovalcem ni zadostoval, jima ni nič preprečevalo, da bi pri Komisiji ali pri pooblaščencu za zaslišanje vložili zahtevo za podaljšanje časa za dostop ali dodatno zahtevo za dostop v istem postopku. Vendar takšne zahteve nista vložili.

577    S trditvami, ki sta jih navedli tožeči stranki, se torej ne more podvomiti o ugotovitvi Komisije v izpodbijanem sklepu, da je bil vpliv 0,1 % na vrednost denarnih prihodkov banke A zanemarljiv.

578    Drugič, glede razlik v metodah nadomestila je treba najprej navesti, da tožeči stranki ne izpodbijata tega, da je dnevno nadomestilo, kot ga je uporabila banka Crédit agricole, norma na trgu. Poleg tega tožeči stranki niti ne skušata dokazati, da bi uporaba mesečnega in ne dnevnega nadomestila znatno vplivala na njune podatke glede denarnih prihodkov.

579    Poleg tega tožeči stranki menita, da ugotovitev Komisije iz točke 702 obrazložitve izpodbijanega sklepa, v skladu s katero dejstvo, da banke uporabijo različne metode nadomestila, ni povzročila znatnih odstopanj niti neenakega obravnavanja, v nasprotju z dejstvom, da je bila globa banke Société générale v sklepu o popravku zmanjšana za polovico.

580    Vendar na eni strani iz točke 703 obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je Komisija sprejela sklep o spremembi sklepa o poravnavi glede banke Société générale, ko jo je ta obvestila, da ni izvedla nadomestila za bistven del njenih transakcij, in ne zato, ker naj bi popravila svoje podatke tako, da je uporabila drugo metodo nadomestila. Na drugi strani iz točke 702 obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da rezultati izračunov na podlagi dveh pristopov (in sicer dnevno nadomestilo in mesečno nadomestilo), ki jih je izvedla banka C, kažejo razliko približno 0,4 %. Tožeči stranki ne izpodbijata zanemarljivosti te razlike.

581    Tretjič, navesti je treba, kot je to storila Komisija, da tožeči stranki ne predložita nobene trditve, s katero bi izpodbijali pojasnila banke A, ki izhajajo iz točke 694 obrazložitve izpodbijanega sklepa in ki se nanašajo na zanemarljiv vpliv njene izključitve iz njenih izračunov „eksotičnih“ proizvodov.

582    Četrtič, tožeči stranki se sklicujeta tudi na revidirane podatke, ki so bili predloženi Komisiji 14. oktobra 2016, ki so bili izračunani glede na to, kar razumeta kot metodo, ki jo je uporabila banka A, in sicer „nevtralizacijo“ fiksnega dela in izključitev „eksotičnih“ proizvodov.

583    V zvezi s tem je treba navesti, da je v točki 687 obrazložitve izpodbijanega sklepa Komisija obrazložila zavrnitev sprejetja revidiranih podatkov, ki jih je predložila banka Crédit agricole s tem, da je navedla, da je bila metoda, ki jo je uporabila za predložitev teh podatkov, neprimerna in da navedeni podatki niso bili točni. Komisija je v zvezi s tem navedla, da predlagana metoda ni ustrezala niti navodilom zahteve za predložitev informacij niti metodi, ki jo je uporabila banka A, in je bila predložena brez potrditve revizorja. Komisija meni, da sta tožeči stranki med drugim iz njunih izračunov izključili denarne prihodke iz fiksnega dela swaps, vendar nista revidirali denarnih prihodkov, dobljenih z nadomestilom med fiksnim in spremenljivim delom, kar bi vodilo do manjših denarnih prihodkov. Komisija je sklenila, da je vpliv metode, ki jo je predlagala banka Crédit agricole na njene denarne prihodke, znašal približno 43 %, zato bi vodil do velikih razlik. Ti elementi zadostujejo, da tožečima strankama omogočijo razumeti razloge, zaradi katerih je Komisija zavrnila sprejetje revidiranih podatkov, Splošnemu sodišču pa, da izvede sodni nadzor v smislu sodne prakse, navedene v točki 255 zgoraj. Očitek, ki se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve, je treba zato zavrniti kot neutemeljen.

584    Poleg tega je treba navesti, da po mnenju Komisije (točka 687 obrazložitve izpodbijanega sklepa) vpliv uporabljene metode na podatke banke Crédit agricole znaša 43 %, kar izhaja v bistvu tudi iz predloga, s katerim tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata zmanjšanje višine zneska globe, ki je bila naložena banki Crédit agricole, v okviru izvajanja njegove neomejene pristojnosti.

585    Če tožeči stranki s tem skušata dokazati, da vpliv metodologije, ki jo je uporabila banka A, na njune podatke v zvezi z denarnimi prihodki ni bil zanemarljiv, in ne da bi se v zvezi z njima uporabila metoda, ki jo je uporabila ta zadnja banka (glej točko 588 spodaj), te trditve ni mogoče sprejeti. Na eni strani namreč med strankama ni sporno, da metoda, ki jo je uporabila banka A, ni v skladu z zahtevo za predložitev informacij.

586    Na drugi strani tožeči stranki nikakor ne dokazujeta, da je bila metoda, ki sta jo uporabili za predložitev teh revidiranih podatkov, ista, kot jo je uporabila banka A. V zvezi s tem nikakor ne nasprotujeta ugotovitvi Komisije, navedeni v točki 687 obrazložitve izpodbijanega sklepa (glej točko 583 zgoraj) in niti ne skušata dokazati, da je „nevtralizacija“ prejetega fiksnega dela, ki sta jo izvedli, da bi izračunali revidirane podatke, izhajala iz same izključitve fiksnega dela pogodb swap, ki so imele hkrati fiksni in spremenljivi del, kot v metodologiji, ki jo je uporabila banka A, in ne poleg tega z nadomestilom plačanega fiksnega dela s prejetim spremenljivim delom, kot je v bistvu navedla Komisija v točki 687 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

587    Zato je treba ugotoviti, da tožeči stranki nista dokazali, da je Komisija napačno trdila, da so razlike v metodologijah, ki so jih uporabile banke za izračun svojih denarnih prihodkov, pripeljale do zanemarljivih razlik v predloženih podatkih. Takšne zanemarljive razlike pa ne morejo pripeljati do kršitve načela enakega obravnavanja, saj ne povzročijo uporabe neprimerljivih vrednosti za izračun višine globe.

588    Na drugem mestu, glede na dejstvo, da metodologija, ki jo je uporabila banka A za izračun denarnih prihodkov, ne ustreza zahtevi za predložitev informacij, ni mogoče sprejeti trditve tožečih strank, v skladu s katero naj bi jima Komisija zaradi spoštovanja načela enakega obravnavanja omogočila, da predložita podatke, izračunane na podlagi metodologije, ki jo je uporabila banka A, oziroma bi morala sprejeti revidirane podatke, predložene 14. oktobra 2006. V zvezi s tem zadostuje navesti, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je treba načelo enakega obravnavanja uskladiti z načelom zakonitosti, v skladu s katerim se nihče ne more v svojo korist sklicevati na nezakonitost, storjeno v korist drugih (glej sodbo z dne 16. junija 2016, Evonik Degussa in AlzChem/Komisija, C‑155/14 P, EU:C:2016:446, točka 58 in navedena sodna praksa). Tožeči stranki pa s trditvijo v resnici od Komisije zahtevata, da zanju uporabi metodologijo, ki ni v skladu z zahtevo za predložitev informacij.

589    Iz tega izhaja, da tožeči stranki v obravnavanem primeru nista dokazali, da je dejstvo, da je Komisija sprejela podatke, izračunane v skladu z različnimi metodologijami, Komisijo vodilo k temu, da je upoštevala podatke, ki se nanašajo na denarne prihodke, ki jih ni mogoče primerjati, in je tako izračunala globo banke Crédit agricole v nasprotju z načelom enakega obravnavanja v zvezi z njo. Ta očitek je treba zato zavrniti, s tem pa tudi drugi očitek prvega dela devetega tožbenega razloga in drugi del tega tožbenega razloga.

[…]

2.      Predlog za znižanje zneska globe

[…]

657    Čeprav je bilo v obravnavanem primeru ugodeno glavnemu zahtevku za razglasitev ničnosti člena 2(a) izpodbijanega sklepa, Splošno sodišče meni, da je pristojno za izvajanje svoje neomejene pristojnosti v delu, v katerem je presojalo vprašanje zneska globe, in to tudi če so bili predlogi za znižanje zneska globe vloženi podredno glede na predlog za razglasitev ničnosti člena 2(a) izpodbijanega sklepa (glej v tem smislu sodbo z dne 13. decembra 2018, Deutsche Telekom/Komisija, T‑827/14, EU:T: 2018:930, točke od 551 do 562).

[…]

662    V obravnavanem primeru je treba za določitev zneska globe za sankcioniranje kršitvenega ravnanja banke Crédit agricole, kot izhaja iz prvih osmih tožbenih razlogov, upoštevati naslednje okoliščine.

663    Na prvem mestu, glede teže in trajanja kršitve je treba navesti naslednje.

664    Prvič, primerno je uporabiti metodologijo, s katero se podobno kot po metodologiji, ki jo je uporabila Komisija, najprej ugotovi osnovni znesek globe, ki ga je mogoče nato prilagoditi ob upoštevanju posebnih okoliščin zadeve.

665    Najprej je treba glede vrednosti prodaje kot izhodiščnega podatka kot vrednost zamenjave zanjo upoštevati znižane denarne prihodke. Kot namreč izhaja iz preučitve prvega dela devetega tožbenega razloga, je lahko vrednost znižanih denarnih prihodkov v obravnavanem primeru ustrezno izhodišče za določitev zneska globe, če ta vrednost odraža gospodarsko pomembnost kršitve in težo prispevka podjetja pri kršitvi.

666    V zvezi s tem je gotovo res, da je bilo v okviru preučitve prvega dela devetega tožbenega razloga ugotovljeno, da je določitev denarnih prispevkov bank v določenih primerih pripeljala do različnih pristopov. Vendar kot izhaja iz točke 571 zgoraj, iz teh razlik ne izhaja nobena kršitev načela enakega obravnavanja.

667    Poleg tega Splošno sodišče meni, da naj druga metoda izračuna denarnih prihodkov, poleg tiste, ki sta jo uporabili tožeči stranki za določitev revidiranih podatkov, ki so bili predloženi Komisiji 14. oktobra 2006, ne bi bila ustreznejša za določitev denarnih prihodkov. Metodologija, ki nalaga izključitev fiksnega dela pogodb, ki imajo fiksni in variabilni del, izključitev „eksotičnih“ proizvodov ali uporaba mesečnega in ne dnevnega nadomestila, v obravnavanem primeru ni ustreznejša za določitev vrednosti prodaje glede na sankcionirano kršitev in zato za ustrezno odražanje stvarnosti in gospodarskega obsega te kršitve ter položaja podjetij pri tej kršitvi. Prvič, glede pogodb EIRD, ki imajo istočasno fiksni in variabilni del, namreč denarni tok odraža vrzel med fiksnim delom in variabilnim delom na datum fiksinga, kot izhaja iz točke 188 zgoraj. Splošno sodišče meni, da ni nobenega razloga za izključitev zlasti denarnega toka, ki izhaja iz enega od dveh „delov“ teh EIRD. Drugič, nič ne upravičuje izključitve „eksotičnih“ proizvodov iz izračuna denarnih prihodkov, čeprav so tudi oni del upoštevnega trga EIRD. Tretjič, čeprav stranke soglašajo glede dejstva, da je dnevno nadomestilo norma na trgu, nobena posebna okoliščina te zadeve ne upravičuje, da se od njega odstopi.

668    Glede na te okoliščine se je Splošno sodišče odločilo, da bo pri določitvi višine globe upoštevalo vrednost denarnih prihodkov banke Crédit agricole, ki jih je ugotovila Komisija v izpodbijanem sklepu.

669    Poleg tega je treba navesti, da med strankama ni sporno, da bi dejstvo, da se kot osnova za izračun globe upoštevajo le denarni prihodki, pripeljalo k naložitvi preveč odvračilne globe. Stranke torej soglašajo, da je nujno znižati te denarne prihodke z uporabo faktorja znižanja.

670    Komisija je v izpodbijanem sklepu uporabila enotni faktor znižanja, ki je določen na 98,849 %.

671    Glede določitve tega faktorja znižanja je treba navesti, da je ta rezultat sestavljenega postopka, ki odraža več elementov, med drugim nadomestilo, ki je značilno za trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti na splošno, in posebnosti nadomestila teh instrumentov ter konkretneje, EIRD. Gre torej za približek izračunani vrednosti. Tako po definiciji ne obstaja samo en mogoč faktor znižanja, kar sicer potrjuje dejstvo, da sta tožeči stranki sami v svojih pisnih vlogah navedli več različnih faktorjev znižanja.

672    Tako bi bil lahko alternativni faktor znižanja v višini 99,849 %, na primer v skladu s študijo, ki je bila priložena tožbi, „prav tako upravičen“. Poleg tega v okviru druge študije, ki je bila priložena prilagoditveni vlogi za spremembo predlogov, tožeči stranki predlagata več alternativnih faktorjev znižanja, izračunanih po individualiziranem pristopu, in sicer od 99,54 % do 99,90 %. Vendar ne da bi bilo treba odločiti o dokazni vrednosti teh študij niti o utemeljenosti metodologij določitve teh alternativnih faktorjev znižanja, ki sta jih predlagali tožeči stranki, Splošno sodišče meni, da bi lahko uporaba takih posebno visokih, celo pretiranih, alternativnih faktorjev znižanja, sankciji odvzela njen pomen, tako da bi postala brezpredmetna in bi s tem ogrozila nujnost, da se zagotovi dovolj odvračilni učinek globe. Uporaba teh alternativnih faktorjev znižanja, ki jih zagovarjata tožeči stranki, bi vodila torej do izreka globe, ki ne odraža niti gospodarske pomembnosti kršitve niti relativne teže banke Crédit agricole v tej kršitvi.

673    Med strankami na eni strani nikakor ni sporno, da faktor znižanja znaša vsaj 98,849 %. Na drugi strani Splošno sodišče opozarja, da določitev globe v okviru izvajanja njegove neomejene pristojnosti ni natančna računska operacija.

674    Drugič, glede teže kršitve Splošno sodišče meni, da je primerno upoštevati naravo kršitve, geografski obseg kršitve in dejstvo, ali je bila kršitev izvršena.

675    Kršitve, ker so se zadevna ravnanja nanašala na upoštevne dejavnike za določitev cen EIRD, po svoji naravi spadajo med najhujše omejitve konkurence. Poleg tega je treba poudariti, da so zadevna ravnanja posebno težka in škodljiva, saj lahko poleg tega, da izkrivljajo konkurenco na trgu instrumentov EIRD, širše gledano, ogrozijo zaupanje v bančni sistem in finančne trge v celoti in njihovo verodostojnost.

676    Kot je namreč navedla Komisija v točki 721 obrazložitve izpodbijanega sklepa, tožeči stranki pa teh elementov nista izpodbijali, se zadevni referenčni znaki, ki se odražajo v oblikovanju cen EIRD, uporabljajo za vse udeležence na trgu EIRD. Ker so te stopnje temeljile na euru, so poleg tega temeljnega pomena za usklajevanje finančnih pogojev na notranjem trgu in za bančne dejavnosti v državah članicah.

677    Glede geografskega obsega kršitve je, kot izhaja iz točk 47 in 721 obrazložitve izpodbijanega sklepa, omejevalni sporazum pokrival vsaj območje EGS, tako da so zadevna ravnanja lahko vplivala na bančne dejavnosti v vseh državah članicah.

678    Upoštevati je treba tudi dejstvo, da so trgovalci banke Crédit agricole priznali, da so izvrševali ravnanja, ki so bila dogovorjena s trgovalcem banke Barclays, tako da so vzpostavili kontakte z odgovornimi za predložitev podatkov svoje banke (glej točko 641 zgoraj).

679    Tretjič, uporabiti je treba trajanje sodelovanja tožečih strank pri kršitvi, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, saj tega tožeči stranki nista izpodbijali in ker nanj ni vplival sklep iz točke 426 zgoraj v zvezi s sodelovanjem banke Crédit agricole pri zadevni enotni kršitvi.

680    Na drugem mestu, glede olajševalnih okoliščin Splošno sodišče ugotavlja, da je imela banka Crédit agricole manj pomembno vlogo pri kršitvi kot drugi akterji, med drugim banka D in banka A. Prav tako je bila intenzivnost stikov, pri katerih so sodelovali trgovalci banke Crédit agricole, manjša kot je bila vloga navedenih glavnih akterjev. Poleg tega ni dokazano, da je banka Crédit agricole vedela ali bi lahko razumno predvidela, da so druge banke sodelovale pri izmenjavah informacij glede namenov in strategij na področju določanja cen, do katerih ni prišlo zaradi manipulacije obrestnih mer.

681    Vendar je še vedno res, da je bilo sodelovanje banke Crédit agricole pri kršitvenem ravnanju namerno in da tožeči stranki nista dokazali, da bi morali imeti v obravnavanem primeru korist od olajševalne okoliščine glede malomarnosti. Poleg tega, kot izhaja iz točke 675 zgoraj, so zadevna ravnanja zelo resna. Posledično je vpliv – na končni znesek globe – olajševalnih okoliščin glede manjše intenzivnosti sodelovanja banke Crédit agricole pri zadevni kršitvi in njene manj pomembne vloge pri tej kršitvi glede na vloge glavnih akterjev lahko zgolj obrobnega pomena.

682    Na tretjem mestu, znesek globe, ki jo je določilo Splošno sodišče, pravilno upošteva nujnost, da se banki Crédit agricole naloži globa z odvračilnim učinkom v skladu z načeli, navedenimi v točkah od 618 do 624.

683    Glede na vse zgoraj navedeno Splošno sodišče meni, da se na podlagi poštene presoje okoliščin te zadeve glede na načelo individualizacije sankcije in njene sorazmernosti določi znesek globe v višini 110.000.000 EUR, za katero sta banki Crédit agricole SA in CACIB solidarno zavezani.

[…]

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (deseti razširjeni senat)

razsodilo:

1.      Člen 2(a) Sklepa Komisije C(2016) 8530 final z dne 7. decembra 2016 o postopku na podlagi člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva AT.39914 – Evrski obrestni izvedeni finančni instrumenti) se razglasi za ničen.

2.      Višina globe, za katero sta Crédit agricole SA in Crédit agricole Corporate and Investement Bank solidarno zavezani, se določi na 110.000.000 EUR.

3.      V preostalem se tožba zavrne.

4.      Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Papasavvas Kornezov Buttigieg

Kowalik-Bańczyk       Hesse

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 20. decembra 2023.

Podpisi

*      Jezik postopka: francoščina.

1 Navedene so le točke zadevne sodbe, za katere Splošno sodišče meni, da je njihova objava koristna.