(Zadeva T‑113/17)
(objava odlomkov)
Crédit agricole SA
in
Crédit agricole Corporate and Investment Bank
proti
Evropski komisiji
Sodba Splošnega sodišča (deseti razširjeni senat) z dne 20. decembra 2023
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sektor eurskih obrestnih izvedenih finančnih instrumentov – Sklep, s katerim je bila ugotovljena kršitev člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP – Manipulacija medbančnih referenčnih obrestnih mer Euribor – Izmenjava zaupnih informacij – Omejevanje konkurence zaradi cilja – Enotna in trajajoča kršitev – Časovno porazdeljen ,mešani‘ postopek – Domneva nedolžnosti – Nepristranskost – Globe – Osnovni znesek – Vrednost prodaje – Člen 23(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1/2003 – Obveznost obrazložitve – Sklep o spremembi, s katerim je bila dopolnjena obrazložitev – Enako obravnavanje – Neomejena (sodna) pristojnost“
1. Konkurenca – Upravni postopek – Neuporabljivost člena 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah – Uporaba splošnih načel prava Unije – Načelo dobrega upravljanja – Načelo kontradiktornosti – Načelo domneve nedolžnosti – Kršitev – Neobstoj
(člen 101(1) PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 41 in 48)
(Glej točke od 42 do 51 in od 65 do 71.)
2. Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravice do obrambe – Zaslišanje podjetij – Zavrnitev Komisije, da odgovori na vprašanja, ki so jih zadevna podjetja postavila med zaslišanjem – Dopustnost
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 27; Uredba Komisije št. 773/2004, člen 14)
(Glej točke od 54 do 60.)
3. Konkurenca – Upravni postopek – Postopek poravnave – Postopek, ki ne zajema vseh udeležencev kartela – Sprejetje sklepa o poravnavi in sklepa o zaključku rednega postopka, ki je bil časovno zamaknjen – Dopustnost – Pogoji – Spoštovanje dolžnosti nepristranskosti in domneve nedolžnosti – Spoštovanje pravice do obrambe – Obseg
(člen 101 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 41 in 48; Uredba Komisije št. 773/2004, člen 10a)
(Glej točke od 75 do 107 in od 137 do 139.)
4. Konkurenca – Upravni postopek – Sklep Komisije o ugotovitvi kršitve – Obveznost Komisije, da skrbno in nepristransko preuči vse upoštevne elemente posamezne zadeve – Javne izjave člana Komisije, pristojnega za konkurenco, podane med upravnim postopkom – Izjave, ki bi morda lahko dokazovale neobstoj subjektivne nepristranskosti – Neobstoj vpliva na nepristransko presojo te zadeve s strani Komisije
(člen 101(1) PDEU)
(Glej točke od 111 do 121.)
5. Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravice do obrambe – Vpogled v spis – Predmet – Obvestilo o odgovorih na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Pogoji – Nujnost razlikovanja med obremenilnimi in razbremenilnimi dokumenti
(člen 101 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 27(2))
(Glej točke od 146 do 170.)
6. Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravice do obrambe – Vpogled v spis – Obveznost omogočiti vpogled v celoten spis – Meje – Spis, ki vsebuje zaupne informacije, ki prihajajo od drugih strank v postopku – Uskladitev pravice do obrambe z varstvom zaupnosti – Dostop do zaupnih informacij v postopku z varno IT sobo – Dopustnost
(člena 101(1) in 339 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 27(2); Uredba Komisije št. 773/2004, člen 15)
(Glej točke od 171 do 183.)
7. Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji in usklajena ravnanja podjetij – Pojem – Sodelovanje na sestankih s protikonkurenčnim ciljem – Vključitev – Pogoj – Neobstoj distanciranja od sprejetih odločitev – Izpolnjen pogoj
(člen 101(1) PDEU)
(Glej točke od 213 do 228.)
8. Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Pojem – Usklajevanje in sodelovanje, ki nista združljiva z obveznostjo vsakega podjetja, da samostojno določi svoje ravnanje na trgu – Izmenjava informacij med konkurenti – Izmenjava zaupnih informacij med trgovalci finančnih institucij – Izmenjava informacij v zvezi s poskusi manipulacij medbančnih referenčnih obrestnih mer Euribor – Izmenjava informacij glede trgovalnih pozicij in glede strategij na področju cen v sektorju instrumentov, indeksiranih na obrestno mero Euribor ali EONIA – Neobstoj potrjenih, upoštevnih, značilnih za zadevni sporazum in dovolj pomembnih protikonkurenčnih posledic – Izmenjave informacij, ki predstavljajo dovolj visoko stopnjo škodljivosti, da jih je mogoče opredeliti kot omejitev zaradi cilja
(člen 101(1) PDEU)
(Glej točke od 238 do 254 in od 260 do 335.)
9. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripisovanje – Pripisovanje ravnanj zaposlenih podjetju – Pogoji – Zaposleni, ki opravljajo svoje naloge v korist in pod vodstvom podjetja
(člen 101 PDEU)
(Glej točke od 338 do 350.)
10. Omejevalni sporazumi – Prepoved – Kršitve – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki pomenijo enotno kršitev – Pripis odgovornosti za celotno kršitev enemu podjetju – Pogoji – Kršitvene prakse in ravnanja, ki se umeščajo v celovit načrt – Presoja – Merila – Prispevanje k enotnemu cilju kršitve – Poznavanje ali predvidljivost celovitega načrta omejevalnega sporazuma in njegovih glavnih elementov
(člen 101(1) PDEU)
(Glej točke od 353 do 364 in od 375 do 432.)
11. Konkurenca – Upravni postopek – Sklep Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazno breme Komisije, da dokaže kršitev in njeno trajanje – Obseg dokaznega bremena – Trajajoča kršitev
(člen 101 PDEU)
(Glej točke od 438 do 449.)
12. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Sodni nadzor – Neomejena pristojnost sodišča Unije – Obseg – Določitev zneska naložene globe – Merila presoje
(člena 101(1) in 261 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člena 23(3) in 31)
(Glej točke 459, 460 in od 656 do 683.)
13. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Določitev osnovnega zneska – Določitev vrednosti prodaje – Uporaba metodologije, ki jo predvidevajo Smernice – Vrednost zamenjave, ki je določena na podlagi denarnih prihodkov, posodobljenih z uporabo faktorja znižanja – Nezadostnost obrazložitve glede določitve faktorja znižanja
(člen 101(1) PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točki 13 in 37)
(Glej točke od 474 do 488 in od 496 do 512.)
14. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba o uporabi pravil o konkurenci – Odprava pomanjkljivosti v obrazložitvi med sodnim postopkom s sprejetjem sklepa o spremembi – Nedopustnost
(člena 101(1) in 296, drugi odstavek, PDEU)
(Glej točke od 519 do 526.)
15. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Določitev osnovnega zneska – Ugotovitev vrednosti prodaje – Uporaba metodologije, ki jo predvidevajo Smernice – Vrednost zamenjave, ki je določena na podlagi denarnih prihodkov, posodobljenih z uporabo faktorja znižanja – Izračun denarnih prihodkov podjetij, ki so bila vključena v isto kršitev, v skladu s heterogenimi metodami – Zanemarljiv vpliv na ugotovljene vrednosti – Kršitev načela enakega obravnavanja – Neobstoj
(člen 101(1) PDEU)
(Glej točke od 532 do 556 in od 571 do 587.)
16. Konkurenca – Upravni postopek – Zahtevek za predložitev informacij – Obveznost Komisije, da preveri vse predložene informacije – Neobstoj – Zadostni indici za dvom o točnosti predloženih informacij – Obveznost Komisije, da sprejme dodatne preiskovalne ukrepe
(člen 101 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 18)
(Glej točke od 559 do 569.)
17. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Določitev osnovnega zneska – Teža kršitve – Uvozna dajatev – Dejavniki, ki jih je treba upoštevati
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točka 25)
(Glej točke od 617 do 624.)
18. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Prilagoditev osnovnega zneska – Olajševalne okoliščine – Manj intenzivno sodelovanje pri kršitvi glede na sodelovanje glavnih akterjev – Znižanje osnovnega zneska za 10 % – Kršitev načel sorazmernosti, enakega obravnavanja ali individualizacije kazni – Neobstoj
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točka 29)
(Glej točke od 628 do 652.)
Povzetek
Bančna skupina Barclays je pri Evropski komisiji leta 2011 vložila prijavo zaradi prizanesljivosti s tem, da jo je obvestila o obstoju kartelnega sporazuma v sektorju eurskih obrestnih izvedenih finančnih instrumentov (Euro Interest Rate Derivatives, v nadaljevanju: EIRD).
Ti EIRD so indeksirani na Euribor (Euro Interbank Offered Rate), skupek referenčnih obrestnih mer, namenjenih za odražanje stroškov medbančnih posojil, določenih v EUR, ali na obrestno mero EONIA (Euro OverNight Index Average), ki ima enakovredno vlogo kot Euribor, vendar gre za dnevne obrestne mere. Obrestna mera Euribor kotira posamično, kot sporočijo banke, ki pripadajo odboru, ki ga sestavlja 47 finančnih institucij (v nadaljevanju: odbor Euribor)
Potem ko je Komisija začela postopek za ugotavljanje kršitev, so se finančne institucije banke Barclays, Deutsche Bank, Royal Bank of Scotland in Société générale odločile, da bodo sodelovale v postopku poravnave v skladu s členom 10a Uredbe (ES) št. 773/2004.(1) Ko je bil ta postopek končan, je Komisija 4. decembra 2013 sprejela Sklep,(2) v katerem je ugotovila, da so te institucije sodelovale pri enotni in trajajoči kršitvi, katere predmet je bilo izkrivljanje običajnega načina določanja cen na trgu EIRD.
Ker finančne institucije banka Crédit agricole SA in Crédit agricole Corporate and Investment Bank (v nadaljevanju skupaj: banka Crédit agricole), banka JP Morgan in banka HSBC niso vložile predloga za poravnavo, je Komisija zoper njih nadaljevala preiskavo.
Komisija je s Sklepom z dne 7. decembra 2016(3) ugotovila, da je banka Crédit agricole kršila člen 101 PDEU in člen 53 Sporazuma EGS s tem, da je od 16. oktobra 2006 do 19. marca 2007 sodelovala pri enotni in trajajoči kršitvi, katere cilj je bilo izkrivljanje običajnega načina določanja cen na trgu EIRD in ji je naložila globo v višini 114.654.000 EUR.
Po mnenju Komisije so kršitvena ravnanja banke Crédit agricole predstavljale izmenjave informacij med njenimi trgovalci in trgovalcem druge finančne institucije, ki pripada odboru Euribor, ki so se v bistvu nanašale na manipulacijo sporočanja podatkov njihovih bank temu odboru zaradi izračuna obrestne mere Euribor, na trgovalske pozicije glede EIRD ter na njihove namene in strategije na področju določitve cen EIRD.
Banka Crédit agricole pred Splošnim sodiščem na eni strani predlaga delno razglasitev ničnosti tega sklepa, na drugi strani, podredno, pa odpravo ali znižanje zneska naložene globe.
Komisija je po vložitvi tožbe sprejela sklep o spremembi,(4) s katerim je dopolnila obrazložitev izpodbijanega sklepa glede sodbe HSBC Holdings in drugi/Komisija, v kateri je Splošno sodišče odločilo v povezani zadevi.(5)
Deseti razširjeni senat Splošnega sodišča je v sodbi natančno določil merila, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti sodelovanje podjetij pri protikonkurenčnih ravnanjih, med drugim z izmenjavo informacij, v sektorju finančnih instrumentov. Vendar je Splošno sodišče izpodbijani sklep razglasilo za ničen v delu, v katerem se nalaga globa banki Crédit agricole. V nadaljevanju je izvajalo svojo pristojnost polne (sodne) jurisdikcije in banki Crédit Agricole naložilo globo, določeno na 110.000.000 EUR.
Presoja Splošnega sodišča
Ker je banka Crédit agricole med drugim trdila, da je bila kršena njena pravica do obrambe in načelo kontradiktornosti, saj med zaslišanjem pred pooblaščencem za zaslišanje ni prejela odgovora na nekatera njena vprašanja glede podrobnih pravil za izračun predvidene sankcije, Splošno sodišče ugotavlja, da čeprav ima pooblaščenec za zaslišanje možnost, da strankam na zaslišanju dovoli postavljanje vprašanj, pa je glavni cilj tega zaslišanja, da se zlasti naslovnikom obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah omogoči, da podajo svoje pripombe glede uvodnih ugotovitev Komisije. Poleg tega Komisiji v fazi upravnega postopka ni treba pojasniti, kako namerava izvajati merila glede teže in trajanja kršitve, za določitev zneska globe.
Prav tako je Komisija spoštovala pravico banke Crédit agricole do obrambe s tem, da je pravico do vpogleda v dokumente, ki prihajajo od drugih strank, uredila prek varne IT sodbe. Postopek varne IT sobe je namreč glede na to, da zadevni podatki niso izgubili svoje narave zaupnosti, čeprav so zastareli, primerno sredstvo za uskladitev pravice banke Crédit agricole do obrambe in interesov zaupnosti, na katere se lahko sklicujejo druge stranke, ki so predložile te dokumente. Banka Crédit agricole torej ni dokazala, da bi lahko bolje zagotovila svojo obrambo s tem, da bi pridobila popoln vpogled v te podatke neposredno, ne pa prek njenih zunanjih svetovalcev.
Splošno sodišče je v nadaljevanju potrdilo obstoj kršitvenega ravnanja, ki se pripisuje banki Crédit agricole.
Glede sodelovanja banke Crédit agricole pri praksi manipulacije obrestnih mer Euribor Splošno sodišče poudarja, da izmenjave informacij med trgovalci, ki so bile ugotovljene zoper banko Crédit agricole v izpodbijanem sklepu, odražajo sporočanje preferenčne obrestne mere, povezanih trgovalnih pozicij in ponudbe ali namena trgovalcev banke Crédit agricole, da vplivajo na sporočanje podatkov njihovih bank odboru Euribor.
Dalje, trditve, ki jih je navajala banka Crédit agricole, da bi dokazala majhno vlogo, ki naj bi jo imela ta institucija pri zadevnih manipulacijah, so brezpredmetne, ker ti elementi glede števila in intenzivnosti protikonkurenčnih ravnanj niso upoštevni za ugotovitev obstoja kršitve v podjetju, ampak le za presojo teže kršitve ali olajševalnih okoliščin in, če je to potrebno, določitev globe.
Glede kvalifikacije enotne kršitve, ki jo je ugotovila Komisija, Splošno sodišče opozarja, da morajo obstajati trije ključni elementi, da se ugotovi, da je podjetje sodelovalo pri tej kršitvi:
i) različna zadevna ravnanja morajo biti del „celovitega načrta“ z enotnim ciljem;
ii) podjetje mora biti seznanjeno s predvidenim ali izvršenim kršitvenim ravnanjem drugih podjetij pri uresničevanju istih ciljev ali pa bi ga lahko razumno predvidelo in bi bilo pripravljeno sprejeti z njim povezano tveganje; in
iii) podjetje mora imeti namen, da s svojim ravnanjem prispeva k skupnim ciljem vseh udeležencev.
Splošno sodišče glede prvega elementa ugotavlja, da vse zadevne izmenjave informacij spadajo v enotni cilj, kakor ga je ugotovila Komisija, da vplivajo na denarni tok, ki se plača na podlagi EIRD v škodo drugih akterjev na trgu, ki ne sodelujejo v teh izmenjavah informacij.
Splošno sodišče glede drugega elementa navaja, da je imela Komisija neposredne dokaze za to, da je banka Crédit agricole vedela, da sodeluje z drugimi bankami pri usklajenih ravnanjih, katerih namen je manipulirati obrestno mero Euribor, da se izmenja denarni tok, ki se plača na podlagi EIRD. Iz dejstev, navedenih v izpodbijanem sklepu, namreč izhaja, da so ti trgovalci vedeli ali bi lahko razumno predvideli, da so njihove izmenjave informacij za manipulacijo obrestnih mer Euribor spadale v „celovit načrt“, ki presega okvir dvostranskih izmenjav.
Nasprotno pa ni tako v primeru, ko gre za izmenjave informacij, ki se nanašajo na namene in strategije na področju določitve cen, za katere na podlagi dokazov, navedenih v izpodbijanem sklepu, ni mogoče ugotoviti, da je banka Crédit agricole vedela ali bi lahko vedela, da so prekoračile dvostranski okvir in so spadale v celovit načrt, ki vključuje tudi druge banke. Glede teh izmenjav informacij sodelovanja pri enotni kršitvi ni mogoče pripisati banki Crédit agricole.
Glede tretjega elementa iz izmenjave informacij, ki jo je ugotovila Komisija zoper banko Crédit agricole, izhaja, da so se vključeni trgovalci nameravali vključiti v protikonkurenčne prakse.
Splošno sodišče je s tem, da je tako delno potrdilo ugotovitev sodelovanja banke Crédit agricole pri zadevni enotni in trajajoči kršitvi, zavrnilo predlog za razglasitev ničnosti v delu, v katerem je dovolj pravno utemeljena z ugotovitvami, v katerih ni napak. Splošno sodišče pa je ugodilo predlogu za razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa v delu, v katerem banki Crédit agricole nalaga globo v višini 114.654.000 EUR.
V zvezi s tem Splošno sodišče na eni strani ugotavlja, da ta sankcija ne odraža sodelovanja banke Crédit agricole pri enotni in trajajoči kršitvi, saj ji je Komisija napačno pripisala ravnanja drugih bank glede izmenjav informacij v zvezi z nameni in strategijami na področju določitve cen, ki jih ni bilo glede manipulacije obrestnih mer.
Na drugi strani Splošno sodišče ugotavlja, da določitev zneska globe, ki je bila naložena banki Crédit agricole, ni zadostno obrazložena.
Čeprav Komisija namreč ni storila napake pri presoji s tem, da je določitev višine globe, naložene banki Crédit agricole, utemeljila na posodobljenih denarnih prihodkih kot vrednosti nadomestila za vrednost prodaje, pa ni dovolj pojasnila razlogov, zakaj je bil faktor znižanja, ki se je uporabil za te prejemke, določen na 98,849 %. Ker poleg tega Komisija ni dokazala, da glede tega praktično ni mogla dovolj pravno obrazložiti izpodbijanega sklepa, dopolnilne obrazložitve v zvezi s tem, ki jo vsebuje sklep o spremembi, ne da bi bil v tem sklepu spremenjen izrek izpodbijanega sklepa, prav tako ni mogoče sprejeti.
Po mnenju Splošnega sodišča je Komisija poleg tega kršila svojo obveznost skrbne presoje, ker kljub zadostnim indicem, ki kažejo na dvom o enotnih metodah, ki so jih uporabile zadevne banke za izračun svojih denarnih prihodkov, ni sprejela dodatnih preiskovalnih ukrepov za preiskavo. Vendar bi takšna kršitev načela dobrega upravljanja lahko povzročila razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa le, če tožeči stranki dokažeta, da so bili zaradi zadevnih razlik v metodologijah osnovni zneski izrečenih glob izračunani v nasprotju z načelom enakega obravnavanja. Zato torej glede na zanemarljiv vpliv teh razlik na raven denarnih prihodkov ne morejo pripeljati do kršitve načela enakega obravnavanja v tej zadevi.
Nazadnje je Splošno sodišče pri izvajanju svoje neomejene sodne pristojnosti preučilo predloge banke Crédit agricole za znižanje višine globe, ki ji je bila naložena.
Splošno sodišče je s tem, da je opozorilo, da določitev globe v okviru izvajanja njegove neomejene sodne pristojnosti ni natančna računska operacija, uporabilo, tako kot v pristopu, ki ga je uporabila Komisija, vrednost znižanih denarnih prihodkov kot ustrezno izhodišče za določitev zneska globe, če ta vrednost odraža gospodarsko pomembnost kršitve in težo prispevka podjetja pri kršitvi.
Glede določitve faktorja znižanja, katerega uporaba je nujna zaradi izogibanja naložitve preveč odvračilne kazni, Splošno sodišče ugotavlja, da med strankami ni sporno, da ta faktor znaša vsaj 98,849 %.
Glede teže kršitve Splošno sodišče meni, da so se zadevna ravnanja nanašala na upoštevne dejavnike za določitev cen EIRD, zato po svoji naravi spadajo med najhujše omejitve konkurence. Poleg tega so zadevna ravnanja posebno težka in škodljiva, saj lahko poleg tega, da izkrivljajo konkurenco na trgu instrumentov EIRD, širše gledano, tudi ogrozijo zaupanje v bančni sistem in finančne trge v celoti in njihovo verodostojnost.
Glede olajševalnih okoliščin Splošno sodišče ugotavlja, da je imela banka Crédit agricole gotovo manj pomembno vlogo pri kršitvi kot drugi glavni akterji. Vendar je bilo njeno sodelovanje pri protipravnih ravnanjih namerno. Poleg tega so zadevna ravnanja zelo resna. Posledično je vpliv ugotovljenih olajševalnih okoliščin zgolj obrobnega pomena.
Na koncu je Splošno sodišče menilo, da se na podlagi poštene presoje okoliščin te zadeve določi znesek globe v višini 110.000.000 EUR.
Glede na zgoraj navedeno je Splošno sodišče izpodbijani sklep za ničen razglasilo v delu, v katerem je banki Crédit agricole naložena globa, določilo znesek globe na 110. 000.000 EUR in tožbo v preostalem zavrnilo.