Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen sad Haskovo (Bolgarija) 13. junija 2023 – VU/Teritorialna direktsia Mitnitsa Burgas kam Agentsia „Mitnitsi“
(Zadeva C-372/23, Teritorialna direktsia Mitnitsa Burgas)
Jezik postopka: bolgarščina
Predložitveno sodišče
Administrativen sad Haskovo
Stranki v postopku v glavni stvari
Vlagatelj kasacijske pritožbe: VU
Nasprotna stranka v postopku s kasacijsko pritožbo: Teritorialna direktsia Mitnitsa Burgas kam Agentsia „Mitnitsi“
Vprašanja za predhodno odločanje
Ali je treba člen 15 v povezavi s členom 42(1) Uredbe (EU) št. 952/20131 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je ta iz člena 233(1) Zakon za mitnitsite (carinski zakon) (v nadaljevanju: ZM) v povezavi s členom 7 Zakon za administrativnite narushenia i nakazania (zakon o upravnih prekrških in sankcijah) (v nadaljevanju: ZANN), ki v primerih carinskega prekrška, ki je bil storjen zaradi neskrbnega ravnanja tako, da se ni upoštevalo predpisane oblike deklaracije blaga, prepeljanega čez državno mejo, določa naložitev sankcije za nenaklepno storjeno tihotapstvo? Ali je dopustna nacionalna ureditev, v skladu s katero se lahko v takih primerih prekršek opredeli kot tihotapstvo, storjeno iz malomarnosti, oziroma ali je naklep obvezen zakonski znak tihotapstva?
Ali je treba člen 42(1) Uredbe (EU) št. 952/2013 razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je ta iz člena 233(1) ZM v povezavi s členom 7 ZANN, v skladu s katero se lahko prvi prekršek, ki spada pod pojem „tihotapstvo“, ne glede na to, ali je bil storjen naklepno ali iz malomarnosti, kaznuje z enako sankcijo in v enaki višini, in sicer z „globo“ v višini 100 % do 200 % carinske vrednosti predmeta prekrška?
Ali je treba člen 42(2) Uredbe (EU) št. 952/2013 razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je ta iz člena 233(6) ZM, ki kot dodatno upravno sankcijo določa zaplembo (odvzem lastnine v korist države) blaga ali stvari, ki so bili predmet prekrška in katerih posest ni prepovedana? Ali je zaplemba predmeta prekrška dopustna v primerih, v katerih je zaplenjeno premoženje v lasti osebe, ki ni storila prekrška?
Ali je treba člen 42(1) Uredbe (EU) št. 952/2013 v povezavi s členom 49(3) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da je nacionalna ureditev, kot je ta iz člena 233(6) ZM, ki poleg sankcije „globe“ kot dodatno sankcijo določa zaplembo (odvzem lastnine v korist države) blaga ali stvari, ki so bili predmet prekrška in katerih posest ni prepovedana, v naslednjih primerih nedopustna kot nesorazmeren kaznovalni poseg v lastninsko pravico, ki je nesorazmeren z zastavljenim legitimnim ciljem: na splošno v primerih, v katerih je zaplenjeno premoženje, ki je bilo predmet prekrška, v lasti storilca prekrška, in v primerih, v katerih je v lasti tretje osebe, ki ni storila prekrška, ter zlasti v primerih, v katerih storilec prekrška ni storil naklepno, temveč iz malomarnosti?
Ali je treba člen 5, točka 3, Uredbe (EU) št. 952/2013 v povezavi s členom 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da morajo organi, ki opravljajo carinske kontrole, upoštevati določbe Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev, zlasti njegove člene od 6 do 10, in da je nedopustna nacionalna ureditev, kot je ta iz člena 233(1) ZM v povezavi s členom 7(2) ZANN, v skladu s katero se lahko osebam, ki so formalno in iz malomarnosti kršile carinsko zakonodajo, naložijo sankcije za naklepno ravnanje in odredi zaplemba predmeta prekrška, ki je v lasti tretje osebe, v korist države v skladu s členom 233(6) ZM, ne da bi se osebo, ki ni ravnala skrbno, predhodno poučilo, kako mora na podlagi zakona ravnati in kako mora na zakonsko določen način pravilno izpolniti svoje dokumente za prevoz blaga čez zunanjo mejo Evropske unije?
____________
1 UL 2013, L 269, str. 1.