SODBA SODIŠČA (veliki senat)
z dne 18. marca 2014(*)
„Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Socialna politika – Direktiva 92/85/EGS – Ukrepi za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo – Člen 8 – Mati naročnica, ki je otroka dobila na podlagi dogovora o nadomestnem materinstvu – Zavrnitev priznanja porodniškega dopusta – Direktiva 2006/54/ES – Enako obravnavanje delavcev in delavk – Člen 14 – Manj ugodno obravnavanje matere naročnice v zvezi s priznanjem porodniškega dopusta“
V zadevi C‑167/12,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Employment Tribunal, Newcastle upon Tyne (Združeno kraljestvo) z odločbo z dne 29. marca 2012, ki je prispela na Sodišče 3. aprila 2012, v postopku
C. D.
proti
S. T.,
SODIŠČE (veliki senat),
v sestavi V. Skouris, predsednik, K. Lenaerts, podpredsednik, A. Tizzano, L. Bay Larsen, M. Safjan (poročevalec), predsedniki senatov, J. Malenovský, E. Levits, A. Ó Caoimh, J.‑C. Bonichot, D. Šváby, sodniki, M. Berger, A. Prechal, sodnici, in E. Jarašiūnas, sodnik,
generalna pravobranilka: J. Kokott,
sodna tajnica: L. Hewlett, glavna administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 19. marca 2013,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za C. D. K. Ewing, solicitor, K. Monaghan, QC, in J. Russell, barrister,
– za S. T. C. Jeans, QC, in A. Edge, barrister,
– za vlado Združenega kraljestva A. Robinson, agent, skupaj z E. Dixon, barrister,
– za Irsko E. Creedon, agentka, skupaj z G. Durcanom, SC, in C. Smith, BL,
– za grško vlado E.‑M. Mamouna in D. Tsagkaraki, agentki,
– za špansko vlado A. Rubio González, agent,
– za portugalsko vlado L. Inez Fernandes in E. Pedrosa, agenta,
– za Evropsko komisijo J. Enegren in C. Gheorghiu, agenta,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 26. septembra 2013
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 1(1), 2(c), 8(1) in 11(2)(b) Direktive Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 2, str. 110) ter členov 2(1)(a) in (b) in (2)(c) in 14 Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL L 204, str. 23).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med C. D., nameravano materjo (imenovano tudi mati naročnica), ki je otroka dobila na podlagi dogovora o nadomestnem materinstvu, in S. T., njenim delodajalcem, ki je sklad National Health Service (nacionalna zdravstvena služba), v zvezi z zavrnitvijo priznanja plačanega dopusta po rojstvu tega otroka.
Pravni okvir
Pravo Unije
Direktiva 92/85
3 V prvi, osmi, deveti, štirinajsti in sedemnajsti uvodni izjavi Direktive 92/85 je navedeno:
„ker člen [118a ES] predvideva, da Svet s pomočjo direktiv sprejme minimalne zahteve za spodbujanje izboljšav, zlasti v delovnem okolju, za varnost in zdravje delavcev;
[…]
ker morajo noseče delavke, delavke, ki so pred kratkim rodile ali ki dojijo, v mnogih pogledih veljati za posebej rizično skupino in je treba sprejeti ukrepe v zvezi z njihovo varnostjo in zdravjem pri delu;
ker varnost in zdravje nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile, ali delavk, ki dojijo, ne bi smela neugodno vplivati na položaj delavk na trgu dela niti delovati v nasprotju z direktivami, ki se nanašajo na enako obravnavanje moških in žensk;
[…]
ker ranljivost nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ali ki dojijo, zahteva zagotovitev pravice do porodniškega dopusta v trajanju najmanj 14 zaporednih tednov, ki je razporejen pred in/ali po porodu, in zahteva obvezen porodniški dopust, ki traja vsaj dva tedna in je razporejen pred in/ali po porodu;
[…]
ker poleg tega določba v zvezi s porodniškim dopustom ravno tako ne bi služila svojemu namenu, če je ne bi spremljalo ohranjanje pravic, povezanih s pogodbo o zaposlitvi, in/ali pravica do ustreznega nadomestila“.
4 Člen 1(1) te direktive določa:
„Namen te direktive, ki je deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS, je izvajanje ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali ki dojijo.“
5 Člen 2 navedene direktive vsebuje te opredelitve:
„V tej direktivi:
(a) noseča delavka pomeni nosečo delavko, ki svojega delodajalca obvesti o svojem stanju v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali nacionalno prakso;
(b) delavka, ki je pred kratkim rodila, pomeni delavko, ki je rodila pred kratkim v smislu nacionalne zakonodaje in/ali nacionalne prakse in ki v skladu s to zakonodajo in/ali prakso svojega delodajalca obvesti o svojem stanju;
(c) delavka, ki doji, pomeni delavko, ki jo za tako šteje nacionalna zakonodaja in/ali nacionalna praksa in ki v skladu s to zakonodajo in/ali prakso svojega delodajalca obvesti o svojem stanju.“
6 Člen 8 iste direktive, naslovljen „Porodniški dopust“, določa:
„1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe in zagotavljajo, da imajo delavke iz člena 2 pravico do neprekinjenega obdobja porodniškega dopusta, ki traja vsaj 14 tednov in je razporejen pred in/ali po porodu v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso.
2. V odstavku 1 določen porodniški dopust mora vključevati obvezen porodniški dopust, ki traja vsaj dva tedna in je razporejen pred in/ali po porodu v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso.“
7 Člen 10 Direktive 92/85, naslovljen „Prepoved odpusta“, določa:
„Da bi delavkam iz člena 2 zagotovili uresničevanje njihovih pravic iz varnosti in zdravja, kot so priznane po tem členu, je treba zagotoviti, da:
1. države članice sprejmejo potrebne ukrepe za prepoved odpusta delavk v smislu člena 2 med obdobjem od začetka njihove nosečnosti do konca porodniškega dopusta, navedenega v členu 8(1), razen v izjemnih primerih, dovoljenih po nacionalni zakonodaji in/ali praksi, ki niso povezani z njihovim stanjem, in pod pogojem, da je svoje soglasje dal pristojen organ, kjer je to primerno;
[…]“
8 Člen 11 te direktive z naslovom „Pravice iz delovnega razmerja“ določa:
„Da bi delavkam iz člena 2 zagotovili uresničevanje njihovih pravic iz varnosti in zdravja, kot so priznane po tem členu, je treba zagotoviti:
[…]
2. da mora biti v primeru, navedenem v členu 8, zagotovljeno naslednje:
[…]
(b) ohranjanje plačila in/ali ustreznega nadomestila za delavke iz člena 2;
[…]“
Direktiva 2006/54
9 Člen 1 Direktive 2006/54 določa:
„Namen te direktive je zagotoviti uresničevanje načela enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk na področju zaposlovanja in poklicnega dela.
V ta namen vsebuje določbe za uresničevanje načela enakega obravnavanja v zvezi:
[…]
(b) z delovnimi pogoji, vključno s plačilom;
[…]“
10 Člen 2 te direktive določa:
„1. Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve:
(a) ,neposredna diskriminacija‘: kadar se ena oseba zaradi spola obravnava manj ugodno, kakor se obravnava, se je obravnavala ali bi se obravnavala oseba drugega spola v primerljivi situaciji;
(b) ,posredna diskriminacija‘: kadar bi bile zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali prakse osebe enega spola v posebej neugodnem položaju v primerjavi z osebami drugega spola, razen če ta predpis, merilo ali praksa objektivno temelji na zakonitem cilju in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna;
[…]
2. Za namene te direktive diskriminacija vključuje:
[…]
(c) kakršno koli manj ugodno obravnavanje žensk, ki je povezano z nosečnostjo ali s porodniškim dopustom v smislu Direktive 92/85/EGS.“
11 Člen 14(1)(c) navedene direktive določa:
„V javnem ali zasebnem sektorju, vključno z javnimi organi, ne sme biti nikakršne neposredne ali posredne diskriminacije zaradi spola v zvezi:
[…]
(c) z zaposlitvenimi in delovnimi pogoji, vključno z odpuščanjem, ter plačilom, kakor je določeno v členu [157 PDEU]“.
Zakonodaja Združenega kraljestva
12 Zakon o človeškem oplojevanju in embriologiji iz leta 2008 (Human Fertilisation and Embryology Act 2008) v členu 54 določa, da lahko sodišče na prošnjo dveh oseb izda sklep, s katerim tema prizna roditeljsko pravico v zvezi z določenim otrokom („parental order“), da bi se ta otrok pravno obravnaval kot otrok prosilcev, če
– je tega otroka nosila ženska, ki ni ena od prosilcev, po vnosu zarodka ali semenskih in jajčnih celic ali po umetni osemenitvi;
– so bile za nastanek zarodka uporabljene spolne celice vsaj enega od prosilcev; in
– so izpolnjeni nekateri drugi pogoji, med katerimi je pogoj, da sta prosilca mož in žena ali v podobnem razmerju.
13 Člen 47C zakona o pravicah delavcev iz leta 1996 (Employment Rights Act 1996) določa, da ima zaposleni pravico, da ne utrpi škode zaradi kakršnega koli ravnanja ali namerne opustitve na podlagi vnaprej določenega razloga s strani svojega delodajalca. Vnaprej določeni razlog je razlog, ki je določen s predpisi, ki jih sprejme Secretary of State, in se med drugim nanaša na nosečnost, rojstvo otroka ali materinstvo, običajni, obvezni ali dodatni porodniški dopust ter na običajni ali dodatni posvojiteljski dopust.
14 V skladu z uredbo o porodniškem in starševskem dopustu itd. iz leta 1999 (The Maternity and Parental Leave etc. Regulations 1999) je zaposlena oseba upravičena do običajnega porodniškega dopusta in dodatnega porodniškega dopusta, če so izpolnjeni nekateri pogoji, ter do varstva njene pogodbe o zaposlitvi med porodniškim dopustom. Ta uredba zaposleni osebi podeljuje tudi pravico do vrnitve na delo po porodniškem dopustu in varstvo zoper nezakonito odpoved delovnega razmerja.
15 V skladu s členom 19 navedene uredbe ima zaposlena oseba na podlagi člena 47C zakona o pravicah delavcev iz leta 1996 pravico, da ne utrpi škode zaradi kakršnega koli ravnanja ali namerne opustitve s strani svojega delodajalca, zlasti zato, ker je zaposlena oseba izrabila ali skušala izrabiti običajni ali dodatni porodniški dopust ali ker je prejela dajatve v zvezi s tem.
16 Zakon o enakopravnosti iz leta 2010 (Equality Act 2010) med drugim določa, da je ženska diskriminirana, če se obravnava manj ugodno od drugih oseb zaradi svojega spola, nosečnosti ali porodniškega dopusta.
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
17 Iz predložitvene odločbe je razvidno, da je C. D. od 7. julija 2001 zaposlena pri skladu S. T., v bolnišnici, ki jo ta upravlja.
18 C. D. je, zato da bi dobila otroka, sklenila dogovor o nadomestnem materinstvu, ki je bil v skladu z zahtevami zakona o človeškem oplojevanju in embriologiji iz leta 2008. Semenske celice je dal partner C. D., vendar pa jajčna celica ni bila njena. C. D. sama ni bila nikoli noseča.
19 Sklad S. T. je sprejel ureditev o porodniškem dopustu in nadomestilu ter ureditev o posvojiteljskem dopustu in nadomestilu, ki sta enaki zakonskim predpisom o plačanem dopustu. V teh pravilih pa nista določena dopust in nadomestilo v zvezi z nadomestnimi rojstvi za matere naročnice. Sklad S. T. je sprejel tudi ureditev o posebnih dopustih, ki se ne nanašajo na nadomestno materinstvo. Direktor oddelka za kadrovske zadeve sklada S. T. je 15. oktobra 2009 v odgovoru na zahtevo sindikata v zvezi s pravno ureditvijo, ki se uporablja za matere naročnice, odgovoril, da „se bodo posamezne zahteve, če bo potrebno, obravnale v okviru ureditve za porodniški ali posvojiteljski dopust“.
20 C. D. je pri svojem delodajalcu vložila prošnjo za plačan dopust na podlagi njegove ureditve o posvojitvah. Sklad S. T. je z dopisom z dne 14. marca 2011 C. D. obvestil, da dogovor o nadomestnem materinstvu, ki ga je sklenila, ne izpolnjuje pogojev, ki so določeni s to ureditvijo, ker C. D. ni mogla predložiti potrdila o ujemanju („matching certificate“), ki ga izda posvojiteljska agencija in ki bi dokazovalo, da se je za bodočega posvojitelja našel ustrezen otrok.
21 C. D. je isti dan, ko je prejela ta dopis, pri skladu S. T. vložila formalno zahtevo za dopust zaradi nadomestnega materinstva, ki je po njenem mnenju enak posvojiteljskemu dopustu, razen dejstva, da ne more predložiti potrdila o ujemanju, ker ni bila vključena v postopek posvojitve. Sklad S. T. je 11. aprila 2011 odgovoril, da če je C. D. vključena v postopek posvojitve, ima pravico do plačanega dopusta, v nasprotnem primeru pa nima „nikakršne zakonske pravice do plačane odsotnosti z dela zaradi nadomestnega materinstva“.
22 C. D. je 7. junija 2011 vložila tožbo pri Employment Tribunal, Newcastle upon Tyne, in navedla tožbene razloge, ki so se nanašali na nezakonito diskriminacijo na podlagi spola in/ali nosečnosti ter materinstva v skladu z zakonom o enakopravnosti iz leta 2010. Trdila je tudi, da sta bila kršena zakon o pravicah delavcev iz leta 1996 in pravilnik o porodniškem in starševskem dopustu itd. iz leta 1999. Prav tako je trdila, da je utrpela škodo zaradi nosečnosti in materinstva ter zato, ker je želela izrabiti običajni ali dodatni porodniški dopust. C. D. je v tožbi navajala tudi kršitev členov 8 in 14 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je bila podpisana v Rimu 4. novembra 1950.
23 Sklad S. T. je 10. junija 2011 po ponovni zahtevi C. D. navedel, da ima „preostanek diskrecijske pravice“ za obravnavo zahteve za plačani dopust in da je iz naslova te pravice odločil, da se za C. D. uporabijo pogoji ureditve, ki velja za posvojiteljski dopust, ki med drugim zahteva predložitev določene dokumentacije. C. D. je bil tako priznan plačani dopust na podlagi te ureditve, pod pogoji, ki so bili opredeljeni v dopisu z dne 29. junija 2011.
24 Sklad S. T. je 8. julija 2011 pri Employment Tribunal, Newcastle upon Tyne, trdil, da C. D. nima pravice do porodniškega nadomestila, ker ta pravica pripada biološki materi otroka.
25 Otrok se je rodil 26. avgusta 2011. C. D. je želela biti navzoča pri porodu, vendar se je otrok rodil nepričakovano. C. D. je za otroka začela skrbeti kot mati in ga dojiti manj kot uro po rojstvu. Otroka je dojila tri mesece.
26 C. D. in njen partner sta pri pristojnem sodišču zaprosila za sklep, s katerim bi jima bila podeljena roditeljska pravica na podlagi člena 54 zakona o človeškem oplojevanju in embriologiji iz leta 2008. S sklepom z dne 19. decembra 2011 jima je bila podeljena popolna in trajna roditeljska pravica za tega otroka. C. D. in njen partner zato pravno gledano veljata za starša tega otroka.
27 V teh okoliščinah je Employment Tribunal, Newcastle upon Tyne, prekinilo odločanje in Sodišču zastavilo ta vprašanja za predhodno odločanje:
„V vsakem od teh vprašanj:
– se izraz ,nameravana mati, ki je otroka dobila podlagi dogovora o nadomestnem materinstvu‘ nanaša na okoliščine, v katerih je zadevna nameravana mati delavka in sama nikoli ni bila noseča ali rodila zadevnega otroka;
– se izraz ‚nadomestna mati‘ nanaša na okoliščine, v katerih je ženska bila noseča in je rodila otroka za nameravano mater.
1. Ali člen 1(1) in/ali člen 2(c) in/ali člen 8(1) in/ali člen 11(2)(b) Direktive 92/85[…] nameravani materi, ki ima otroka na podlagi dogovora o nadomestnem materinstvu, zagotavljajo pravico do porodniškega dopusta?
2. Ali Direktiva 92/85[…] nameravani materi, ki ima otroka na podlagi dogovora o nadomestnem materinstvu, zagotavlja pravico do porodniškega dopusta v okoliščinah, v katerih nameravana mati:
(a) lahko doji otroka po rojstvu in/ali
(b) doji otroka po rojstvu?
3. Ali delodajalec, ki zavrne zagotovitev porodniškega dopusta nameravani materi, ki ima otroka na podlagi dogovora o nadomestnem materinstvu, krši člen 14 v povezavi s členom 2(1)(a) in/ali (b) in/ali členom 2(2)(c) [Direktive 2006/54]?
4. Ali lahko zaradi povezave zaposlene z nadomestno materjo otroka zavrnitev zagotovitve porodniškega dopusta nameravani materi, ki ima otroka na podlagi dogovora o nadomestnem materinstvu, pomeni kršitev člena 14 v povezavi s členom 2(1)(a) in/ali (b) in/ali členom 2(2)(c) [Direktive 2006/54]?
5. Ali lahko zaradi povezave nameravane matere z nadomestno materjo otroka manj ugodna obravnava nameravane matere, ki ima otroka na podlagi dogovora o nadomestnem materinstvu, pomeni kršitev člena 14 v povezavi s členom 2(1)(a) in/ali (b) in/ali členom 2(2)(c) [Direktive 2006/54]?
6. Če je odgovor na četrto vprašanje pritrdilen, ali status nameravane matere zadostuje, da je upravičena do porodniškega dopusta na podlagi povezave z nadomestno materjo otroka?
7. Če je odgovor na prvo, drugo, tretje ali četrto vprašanje pritrdilen:
(a) ali ima Direktiva 92/85[…] v upoštevnih vidikih neposredni učinek in
(b) ali ima [Direktiva 2006/54] v upoštevnih vidikih neposredni učinek?“
Vprašanja za predhodno odločanje
Prvo in drugo vprašanje
28 Predložitveno sodišče s prvim in drugim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba Direktivo 92/85 razlagati tako, da ima mati naročnica, ki je otroka dobila na podlagi dogovora o nadomestnem materinstvu, pravico do porodniškega dopusta iz člena 8 te direktive, zlasti če lahko mati naročnica otroka po rojstvu doji ali če dejansko doji tega otroka.
29 Najprej je treba opozoriti, da je cilj Direktive 92/85, ki je bila sprejeta na podlagi člena 118 A ES, ki mu ustreza člen 153 PDEU, spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali ki dojijo (sodbi z dne 11. oktobra 2007 v zadevi Paquay, C‑460/06, ZOdl., str. I‑8511, točka 27, in z dne 11. novembra 2010 v zadevi Danosa, C‑232/09, ZOdl., str. I‑11405, točka 58).
30 V zvezi s tem je v osmi uvodni izjavi navedeno, da morajo noseče delavke in delavke, ki so pred kratkim rodile ali ki dojijo, veljati za posebej rizično skupino ter da je treba sprejeti ukrepe v zvezi z njihovo varnostjo in zdravjem pri delu.
31 V zvezi s tem Direktiva 92/85 v členu 8(1) določa, da morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe in zagotoviti, da imajo delavke pravico do neprekinjenega obdobja porodniškega dopusta, ki traja vsaj 14 tednov in je razporejen pred in/ali po „porodu“ v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso.
32 V skladu s sodno prakso Sodišča je treba pravico do porodniškega dopusta, ki se prizna nosečim delavkam, obravnavati kot sredstvo varstva socialnega prava, ki ima poseben pomen. Zakonodajalec Unije je tako menil, da bistvene spremembe življenjskih pogojev nosečnic v omejenem obdobju vsaj 14 tednov pred porodom in po njem pomenijo tehten razlog za prekinitev opravljanja njihove poklicne dejavnosti, ne da bi javni organi ali delodajalci kakor koli smeli izpodbijati utemeljenost tega razloga (sodbi z dne 20. septembra 2007 v zadevi Kiiski, C‑116/06, ZOdl., str. I‑7643, točka 49, in z dne 19. septembra 2013 v zadevi Betriu Montull, C‑5/12, točka 48).
33 Kakor je zakonodajalec Unije priznal v štirinajsti uvodni izjavi Direktive 92/85, so namreč noseče delavke in delavke, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, v posebno ranljivem položaju, zaradi katerega jim je treba priznati porodniški dopust, ki pa, zlasti med tem dopustom, ni primerljiv s položajem moškega ali ženske, ki ji je odobren bolniški dopust (glej sodbo z dne 27. oktobra 1998 v zadevi Boyle in drugi, C‑411/96, ZOdl., str. I‑6401, točka 40, in zgoraj navedeno sodbo Betriu Montull, točka 49).
34 Namen tega porodniškega dopusta, ki ga koristi delavka, je po eni strani varstvo biološkega stanja ženske med nosečnostjo in po njej, po drugi pa varstvo posebnega odnosa med žensko in njenim otrokom v obdobju, ki sledi nosečnosti in porodu, tako da ne bi prišlo do položaja, v katerem bi ta odnos oviralo kopičenje obremenitev, ki bi izhajale iz hkratnega opravljanja poklicne dejavnosti (glej zlasti sodbo z dne 12. julija 1984 v zadevi Hofmann, 184/83, Recueil, str. 3047, točka 25, ter zgoraj navedeni sodbi Kiiski, točka 46, in Betriu Montull, točka 50).
35 Zato je iz cilja Direktive 92/85, besedila člena 8 te direktive, ki se izrecno nanaša na porod, in sodne prakse Sodišča, navedene v točkah od 32 do 34 te sodbe, razvidno, da je namen porodniškega dopusta iz člena 8 te direktive varstvo zdravja matere otroka v posebnem ranljivem položaju, ki izhaja iz njene nosečnosti.
36 V zvezi s tem je treba dodati, da čeprav Sodišče presodilo, da je namen porodniškega dopusta tudi zagotovitev varstva posebnega odnosa med žensko in njenim otrokom, pa se ta cilj, kakor je razvidno iz samega besedila sodb, navedenih v točki 34 te sodbe, nanaša zgolj na obdobje, ki sledi „nosečnosti in porodu“.
37 Iz navedenega izhaja, da se za priznanje porodniškega dopusta na podlagi člena 8 Direktive 92/85 predpostavlja, da je bila delavka, ki ji je ta dopust priznan, noseča in da je otroka rodila.
38 Tako ugotovitev potrjuje odgovor Sodišča v sodbi z dne 26. februarja 2008 v zadevi Mayr (C‑506/06, ZOdl., str. I‑1017) v zvezi s prepovedjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi nosečim delavkam, ki je določena v členu 10, točka 1, Direktive 92/85. V točki 37 te sodbe je Sodišče namreč poudarilo, da tako iz člena 10 Direktive 92/85 kot tudi iz glavnega namena te direktive, ki je povzet v točki 29 te sodbe, izhaja, da je pogoj za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki ga zagotavlja ta člen, dejstvo, da se je nosečnost že začela.
39 V obravnavanem primeru je iz predložitvene odločbe razvidno, da C. D. sama nikoli ni bila noseča.
40 V teh okoliščinah delavka kot mati naročnica, ki je otroka dobila na podlagi dogovora o nadomestnem materinstvu, ne spada na področje uporabe člena 8 Direktive 92/85, niti če lahko otroka po rojstvu doji ali če otroka dejansko doji. Državam članicam zato taki delavki ni treba priznati pravice do porodniškega dopusta na podlagi tega člena.
41 Dodati pa je treba, da je namen Direktive 92/85, kakor izhaja zlasti iz njene prve uvodne izjave, določitev nekaterih minimalnih zahtev na področju varnosti pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali ki dojijo.
42 Ta direktiva torej nikakor ne preprečuje državam članicam, da uporabljajo ali sprejmejo zakonske in druge predpise, ki so ugodnejši za varovanje zdravja in varnosti mater naročnic, ki so otroka dobile na podlagi dogovora o nadomestnem materinstvu, tako da jim omogočijo izrabo porodniškega dopusta zaradi rojstva tega otroka.
43 Glede na zgornje ugotovitve je treba na prvo in drugo vprašanje odgovoriti, da je treba Direktivo 92/85 razlagati tako, da državam članicam delavki kot materi naročnici, ki je otroka dobila na podlagi dogovora o nadomestnem materinstvu, na podlagi člena 8 te direktive ni treba priznati porodniškega dopusta, niti če lahko otroka po rojstvu doji ali če ga dejansko doji.
Tretje, četrto in peto vprašanje
44 Predložitveno sodišče s tretjim, četrtim in petim vprašanjem, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 14 Direktive 2006/54 v povezavi s členom 2(1)(a) in (b) ter (2)(c) te direktive razlagati tako, da dejstvo, da delodajalec ne prizna porodniškega dopusta materi naročnici, ki je otroka dobila na podlagi dogovora o nadomestnem materinstvu, pomeni diskriminacijo zaradi spola.
45 Člen 14(1) Direktive 2006/54 določa, da v javnem ali zasebnem sektorju, vključno z javnimi organi, ne sme biti nikakršne neposredne ali posredne diskriminacije zaradi spola, med drugim v zvezi z zaposlitvenimi in delovnimi pogoji, vključno z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in plačilom.
46 Kar zadeva diskriminacijo iz člena 2(1)(a) in (b) te direktive, pomeni zavrnitev priznanja porodniškega dopusta v položaju, ki ga navaja predložitveno sodišče, neposredno diskriminacijo na podlagi spola v smislu točke (a) te določbe, če ključni razlog te zavrnitve velja izključno za delavce enega od spolov (glej v tem smislu sodbi z dne 8. novembra 1990 v zadevi Dekker, C‑177/88, Recueil, str. I‑3941, točka 10, in z dne 5. maja 1994 v zadevi Habermann-Beltermann, C‑421/92, Recueil, str. I‑1657, točka 14, ter zgoraj navedeno sodbo Mayr, točka 50).
47 V skladu z nacionalno zakonodajo, ki se uporablja za položaj, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, pa se oče naročnik, ki je dobil otroka na podlagi dogovora o nadomestnem materinstvu, obravnava enako kot mati naročnica v primerljivem položaju, saj niti on nima pravice do plačanega dopusta, enakovrednega porodniškemu dopustu. Iz tega sledi, da zavrnitev dopusta C. D. ne temelji na razlogu, ki se uporablja izključno za delavce enega od spolov.
48 Poleg tega iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da gre za posredno diskriminacijo, če uporaba nacionalnega ukrepa, ki je sicer oblikovan nevtralno, dejansko postavlja v slabši položaj veliko več delavcev enega spola kot pa delavce drugega spola (glej v tem smislu sodbe z dne 2. oktobra 1997 v zadevi Gerster, C‑1/95, Recueil, str. I‑5253, točka 30; z dne 20. oktobra 2011 v zadevi Brachner, C‑123/10, ZOdl., str. I‑10003, točka 56, in z dne 20. junija 2013 v zadevi Riežniece, C‑7/12, točka 39).
49 V zvezi s posredno diskriminacijo, ki je opredeljena v členu 2(1)(b) Direktive 2006/54, pa je treba ugotoviti, da iz spisa nikakor ne izhaja, da bi zavrnitev zadevnega dopusta postavila v manj ugoden položaj zlasti delavke v primerjavi z delavci.
50 Zato zavrnitev priznanja porodniškega dopusta materi naročnici, kot je C. D., ne pomeni neposredne ali posredne diskriminacije zaradi spola v smislu člena 2(1)(a) in (b) Direktive 2006/54.
51 Poleg tega člen 2(2)(c) te direktive določa, da je kakršno koli manj ugodno obravnavanje žensk, ki je povezano z nosečnostjo ali porodniškim dopustom v smislu Direktive 92/85, diskriminacija v smislu Direktive 2006/54.
52 Prvič, mati naročnica, ki je otroka dobila na podlagi dogovora o nadomestnem materinstvu, se po definiciji ne more manj ugodno obravnavati v povezavi s svojo nosečnostjo, glede na to, da s tem otrokom ni bila noseča.
53 Drugič, iz odgovora na prvi dve vprašanji je razvidno, da Direktiva 92/85 državam članicam ne nalaga, da morajo delavki kot materi naročnici, ki je otroka dobila na podlagi dogovora o nadomestnem materinstvu, priznati porodniški dopust. Ta mati naročnica zato ni manj ugodno obravnavana zaradi izrabe porodniškega dopusta v smislu Direktive 92/85.
54 Zato ni mogoče šteti, da je bila taka mati naročnica diskriminirana zaradi spola v smislu člena 2(2)(c) Direktive 2006/54.
55 Ob upoštevanju zgornjih navedb je treba na tretje, četrto in peto vprašanje odgovoriti, da je treba člen 14 Direktive 2006/54 v povezavi s členom 2(1)(a) in (b) ter (2)(c) te direktive razlagati tako, da dejstvo, da delodajalec ne prizna porodniškega dopusta materi naročnici, ki je otroka dobila na podlagi dogovora o nadomestnem materinstvu, ne pomeni diskriminacije zaradi spola.
Šesto in sedmo vprašanje
56 Ob upoštevanju odgovorov na prvo, drugo, tretje, četrto in peto vprašanje na šesto in sedmo vprašanje ni treba odgovoriti.
Stroški
57 Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo:
1. Direktivo Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) je treba razlagati tako, da državam članicam delavki kot materi naročnici, ki je otroka dobila na podlagi dogovora o nadomestnem materinstvu, na podlagi člena 8 te direktive ni treba priznati porodniškega dopusta, niti če lahko otroka po rojstvu doji ali če ga dejansko doji.
2. Člen 14 Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu v povezavi s členom 2(1)(a) in (b) ter (2)(c) te direktive je treba razlagati tako, da dejstvo, da delodajalec ne prizna porodniškega dopusta materi naročnici, ki je otroka dobila na podlagi dogovora o nadomestnem materinstvu, ne pomeni diskriminacije zaradi spola.
Podpisi