Zadeva T‑154/10

Francoska republika

proti

Evropski komisiji

„Državne pomoči – Pomoč, ki naj bi jo izvajala Francija v obliki neomejenega implicitnega poroštva za podjetje La Poste zaradi njegovega statusa osebe javnega prava – Sklep, s katerim je bila pomoč razglašena za nezdružljivo z notranjim trgom – Ničnostna tožba – Pravni interes – Dopustnost – Dokazno breme za obstoj državne pomoči – Prednost“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 20. septembra 2012

1.      Ničnostna tožba – Tožba države članice – Tožba zoper sklep Komisije, s katerim je bila pomoč razglašena za nezdružljivo z notranjim trgom – Dopustnost, ki ni pogojena z izkazovanjem pravnega interesa

(člen 263 PDEU)

2.      Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Sklep Komisije, s katerim je bila pomoč razglašena za nezdružljivo z notranjim trgom – Izpodbojni akt – Ukinitev ukrepa, ki je bil s sklepom Komisije opredeljen kot državna pomoč, s strani države članice več mesecev pred sprejetjem tega sklepa – Nevplivanje

(člen 263 PDEU)

3.      Sodni postopek – Navajanje novih razlogov med postopkom – Pogoji

(Poslovnik Splošnega sodišča, člena 44(1) in 48(2))

4.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Pravna sposobnost – Razlaga na podlagi objektivnih dejavnikov – Sodni nadzor – Obseg

(člen 107(1) PDEU)

5.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Sklep Komisije – Preizkus zakonitosti glede na podatke, ki so bili na voljo ob sprejetju sklepa

6.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Sklep Komisije – Sodni nadzor – Prosta presoja dejstev in dokazov

7.      Državno pravo – Francosko pravo – Neomejeno poroštvo države za dolgove oseb javnega prava

8.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Pomoč v obliki poroštva – Sklicevanje na stališča bonitetnih agencij zaradi dokazovanja finančne prednosti

(člen 107(1) PDEU)

9.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Upravni postopek – Obveznosti Komisije – Nujnost zagotovitve, da podatki pomenijo zadostno podlago za sklepanje o obstoju prednosti, ki pomeni državno pomoč

1.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točki 36 in 37.)

2.      Sklep komisije, s katerim je ugotovljen obstoj državne pomoči podjetju v obliki neomejenega poroštva in je ta pomoč razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom, je nujno namenjen ustvarjanju zavezujočih pravnih učinkov in je zato izpodbojni akt na podlagi člena 263 PDEU.

Glede tega je treba navesti, da ne glede na to, da je država članica iz lastnih razlogov, in brez vsakršne prisile s strani Komisije, odločila, da bo ukrep, ki je bil s sklepom Komisije opredeljen kot obstoječa pomoč, ukinila več mesecev pred sprejetjem tega sklepa, je bila država članica pravno zavezana k izvršitvi izpodbijanega sklepa. To, da je lahko pri izvršitvi izpodbijanega sklepa obstajal stek interesov, ki jih zagovarja Komisija, in interesov države članice, zadnji ne more preprečiti, da zoper ta sklep vloži ničnostno tožbo. S tako preprečitvijo bi bile namreč države članice kaznovane glede na to, ali so našle lasten interes za uskladitev z odločitvijo Komisije ali ne, in bi bila ta izredno subjektivna. Preučitev vprašanja, ali je dani akt lahko predmet ničnostne tožbe, ker ustvarja ali namerava ustvariti zavezujoče pravne učinke, ki škodujejo interesom tožeče stranke, pa mora temeljiti na objektivni presoji vsebine tega akta.

(Glej točki 38 in 40.)

3.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točke od 54 do 56.)

4.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točko 58.)

5.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točko 59.)

6.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točko 65.)

7.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točke 66, 76, 78, 83, 84, 87, 90, 91, 94, 96 in 98.)

8.      Odobritev poroštva pod pogoji, ki niso tržni, kot je neomejeno poroštvo, odobreno brez protidajatve, na splošno pomeni podelitev prednosti upravičeni osebi, ker povzroči izboljšanje finančnega položaja upravičenca z zmanjšanjem običajnih obremenitev njegovega proračuna. Pojem pomoči je splošnejši od pojma subvencije, ker zajema ne le aktivna ravnanja, kot so subvencije, ampak tudi državne ukrepe, ki v različnih oblikah zmanjšujejo obremenitve, ki jih običajno nosijo podjetja, in ki so potemtakem, ne da bi bili subvencije v strogem smislu besede, enake narave in imajo enake učinke. Pri presoji, ali državni ukrep pomeni pomoč, je torej treba ugotoviti, ali podjetje, ki pomoč prejme, pridobi gospodarsko ugodnost, ki je v običajnih tržnih razmerah ne bi.

Neomejeno državno poroštvo njegovemu upravičencu zlasti omogoča, da pridobi ugodnejše pogoje financiranja od tistih, ki bi jih pridobil zgolj na podlagi njegovih odlik, in zato zmanjšuje obremenitev njegovega proračuna. Komisija se zaradi dokazovanja, da je oseba javnega prava pridobivala ugodnejše kreditne pogoje in finančno prednost, lahko sklicuje na stališča bonitetnih agencij in, natančneje, na najpomembnejše med njimi. Ker je dokazano, da trg upošteva bonitetne ocene pomembnih bonitetnih agencij za oceno posojila, ki naj se odobri posameznemu podjetju, bonitetna ocena teh agencij, ki je boljša od tiste, ki bi bila dana, če ne bi obstajalo poroštvo, lahko povzroči prednost za osebo javnega prava, ki je v običajnih tržnih razmerah ne bi pridobila.

(Glej točke od 106 do 109.)

9.      Komisija ne more domnevati, da je bilo podjetje deležno prednosti, ki pomeni državno pomoč, le na podlagi negativne domneve, utemeljene s pomanjkanjem informacij, ki bi omogočale nasproten sklep, če ne obstajajo drugi elementi, ki bi pozitivno dokazovali obstoj take prednosti. V zvezi s tem mora Komisija zagotoviti vsaj, da podatki, ki jih ima, čeprav razdrobljeni in nepopolni, ustvarjajo zadostno podlago za sklep, da je bilo podjetje deležno prednosti, ki pomeni državno pomoč.

Glede tega je narava dokazov, ki jih mora zagotoviti Komisija, v veliki meri odvisna od narave zadevnega državnega ukrepa. Kar natančneje zadeva dokaz obstoja implicitnega državnega poroštva, je o njem mogoče sklepati iz sklopa dovolj zanesljivih in povezanih sovpadajočih elementov, ki med drugim izhajajo iz razlage upoštevnih določb nacionalnega prava, in zlasti na podlagi pravnih učinkov kot posledice pravnega statusa upravičenega podjetja. Glede tega je pri dokazovanju, da je država podjetju s posebnim statusom odobrila implicitno finančno poroštvo, ki po definiciji v nacionalnem zakonu ni omenjeno, kot upoštevna mogoče šteti sporočila in razlagalne okrožnice.

Komisiji dejanskih učinkov spornega ukrepa v zvezi z že dodeljenimi pomočmi ni treba prikazati. Glede tega ni potrebno nikakršno razlikovanje med obstoječimi in nezakonitimi pomočmi. Poleg tega je mogoče domnevati dejanski učinek prednosti, ki je posledica poroštva države. Zaradi takega poroštva je lahko posojilojemalec upravičen do nižjih obresti ali ponudi manjše zavarovanje. Državno pomoč lahko pomeni celo prednost v obliki potencialnega dodatnega bremena za državo. To najpogosteje velja za poroštva, ki so običajno povezana s posojilom ali drugo finančno obveznostjo, ki jo sklene posojilojemalec s posojilodajalcem.

(Glej točke 119, 120, 123 in 124.)