Zadeva T‑444/11

Gold East Paper (Jiangsu) Co. Ltd

in

Gold Huasheng Paper (Suzhou Industrial Park) Co. Ltd

proti

Svetu Evropske unije

„Subvencije – Uvoz premazanega finega papirja s poreklom s Kitajske – Metodologija – Izračun ugodnosti – Očitna napaka pri presoji – Specifičnost – Amortizacijska doba – Preferenčna davčna obravnava – Izravnalni ukrepi – Škoda – Določitev stopnje dobička – Opredelitev zadevnega izdelka – Industrija Skupnosti – Vzročna zveza“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 11. septembra 2014

1.      Skupna trgovinska politika – Zaščita proti subvencioniranju s strani tretjih držav – Subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi – Način izračuna

(Uredba Sveta št. 597/2009, člen 7(1) in (2))

2.      Skupna trgovinska politika – Zaščita proti subvencioniranju s strani tretjih držav – Škoda – Diskrecijska pravica institucij – Meja – Očitna napaka pri enem od dejavnikov ocene škode – Sodni nadzor – Meje

(Uredba Sveta št. 597/2009)

3.      Skupna trgovinska politika – Zaščita proti subvencioniranju s strani tretjih držav – Subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi – Izračun ugodnosti za prejemnika – Izbira zunanje države kot reference – Diskrecijska pravica institucij – Sodni nadzor – Obseg

(Uredba Sveta št. 597/2009, člen 6(d), (ii))

4.      Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Kratek povzetek navajanih razlogov – Neobstoj – Nedopustnost – Splošno sklicevanje na druga pisanja, tudi če so priložena k tožbi – Nedopustnost

(Statut Sodišča, člen 21, prvi odstavek; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1)(c))

5.      Skupna trgovinska politika – Zaščita proti subvencioniranju s strani tretjih držav – Subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi – Izračun – Izračun običajne amortizacijske dobe blaga – Obveznost upoštevanja dob, ki jih sporočijo zadevni izvozniki – Neobstoj – Diskrecijska pravica institucij – Meje

(Uredba Sveta št. 597/2009, člen 7(3))

6.      Skupna trgovinska politika – Zaščita proti subvencioniranju s strani tretjih držav – Subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi – Krediti, ki jih odobrijo banke tretje države, ki jih nadzirajo organi oblasti – Obstoj ugodnosti, ki jo podelijo organi oblasti

(Uredba Sveta št. 597/2009, člena 6(b) in 28(1), prvi pododstavek)

7.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom ali subvencioniranju s strani tretjih držav – Kombinacija protidampinških in protisubvencijskih ukrepov – Dopustnost – Meje

(uredbi Sveta št. 597/2009, člena 14(2), in 15(1), in št. 1225/2009, člen 9(4))

8.      Skupna trgovinska politika – Zaščita proti subvencioniranju s strani tretjih držav – Uvedba dokončne izravnalne dajatve – Izračun stopnje dobička – Diskrecijska pravica institucij – Obseg

(Uredba Sveta št. 597/2009, člena 2(d), 15(1))

9.      Skupna trgovinska politika – Zaščita proti subvencioniranju s strani tretjih držav – Potek preiskave – Opredelitev zadevnega izdelka – Dejavniki, ki se lahko upoštevajo

(Uredba Sveta št. 597/2009, členi 8, 9(1) in 10(6))

10.    Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Uredba o uvedbi protidampinške dajatve

(člen 296 PDEU)

11.    Skupna trgovinska politika – Zaščita proti subvencioniranju s strani tretjih držav – Škoda – Vzpostavitev vzročne zveze – Obveznosti institucij – Upoštevanje dejavnikov, ki niso povezani z dampingom – Diskrecijska pravica – Dokazno breme

(Uredba Sveta št. 597/2009, člena 8(1) in (6))

1.      V okviru postopka zoper subvencioniranje s strani tretjih držav člen 7(2) Uredbe št. 597/2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti določa, da kadar se subvencija ne dodeli z navedbo izdelanih, proizvedenih, izvoženih ali prevažanih količin, se znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, določi z dodelitvijo vrednosti celotne subvencije, kakor je primerno, za raven proizvodnje, prodaje ali izvoza zadevnih izdelkov med obdobjem preiskave o subvencioniranju. V zvezi s tem lahko institucija Unije kot imenovalec za izračun zneska subvencije uporabi promet, ki predstavlja skupno prodajo zadevnih podjetji, vključno s popravki izvoznega prometa, za zagotovitev, da promet izkazuje celotno vrednost prodaje zadevnega proizvoda.

(Glej točke 43 in od 47 do 55.)

2.      Institucije Unije imajo pri ukrepih trgovinske zaščite široko polje proste presoje zaradi zapletenosti gospodarskih, političnih in pravnih razmer, ki jih morajo preučiti. V okviru sodnega nadzora sodišče Unije preveri spoštovanje pravil postopka, pravilnost dejstev, na podlagi katerih je bila opravljena izpodbijana izbira, in to, da pri presoji teh dejstev ni očitnih napak ali zlorabe pooblastil.

Naloga tožečih strank je, da predložijo dokaze, na podlagi katerih lahko sodišče Unije ugotovi, da je institucija Unije storila očitno napako pri presoji, vključno s presojo ocene škode. Natančneje, zato da se dokaže, da je institucija Unije storila očitno napako pri presoji, ki upravičuje razglasitev ničnosti akta, mora tožeča stranka predložiti dovolj dokazov za to, da presoja dejstev, kakor je opravljena v izpodbijanem aktu, ni verjetna.

Poleg tega, sta Svet in Komisija v protisubvencijskih postopkih glede priskrbe potrebnih informacije v predpisanih rokih odvisna od pripravljenosti strank za sodelovanje. Tako okoliščina, da se proizvajalec iz Unije ni odzval na zahtevo Komisije za informacije, ne more pomeniti opustitve v okviru določene preučitve, ki temelji na objektivnih dokazih za oceno škode, ki je nastala industriji Unije.

V teh okoliščinah instituciji Unije nimata nobene obveznosti, ki bi izhajala iz Uredbe št. 597/2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti in bi jima nalagala razvrstitev makroekonomskih in mikroekonomskih meril ali prepovedi sestavljanja podskupin proizvajalcev, če Komisija opravi objektivno oceno, ki temelji na prav tako objektivnih dokazih.

(Glej točke 62, 71, 73, od 225 do 228, 236, 243, 265, 269, 275, 291, 293, 363 in 364.)

3.      V okviru postopka zoper subvencioniranje s strani tretjih držav se lahko zgodi, da mora institucija Unije v skladu s členom 6(d)(ii) Uredbe št. 597/2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, uporabiti zunanjo referenčno vrednost, kot referenco za izračun ugodnosti za prejemnika. Izbira referenčne države spada v obseg proste presoje, ki jo imajo institucij pri analizi zapletenih gospodarskih razmer.

V okviru sodnega nadzora nad izbiro referenčne države mora sodišče Unije preveriti, ali sta instituciji Unije upoštevali bistvene elemente za določitev enakovrednih značilnosti izbrane države in ali so bili elementi spisa obravnavani z vso zahtevano skrbnostjo. Ni jima mogoče očitati, da nista upoštevali pogojev na trgu v referenčni državi članici ob podelitvi zadevne subvencije, in da sta raje upoštevali razmere, kakršne so bile v trenutku preiskave

(Glej točke 68, 72, 74, 87 in 90.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 93 in 103.)

5.      V okviru postopka zoper subvencioniranje s strani tretjih držav, zlasti kar se tiče presoje običajne amortizacijske dobe blaga v zadevni industriji v skladu s postopkom iz člena 7(3) Uredbe št. 597/2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, lahko instituciji Unije upoštevata obdobja, ki jih sporoči industrija Unije in sodelujoči proizvajalci izvozniki, ne pa obdobji, ki jih sporočijo zadevni izvozniki.

V zvezi s tem je treba opozoriti, da praksa odločanja institucije ni pravni okvir za določitev običajne amortizacijske dobe, saj ima Komisija na področju ukrepov trgovinske zaščite široko polje proste presoje, pri izvajanju katere pa ni omejena s svojimi prejšnjimi presojami, mora pa spoštovati splošna pravna načela, med katerimi je tudi načelo enakega obravnavanja.

(Glej točke 150, 152, 153, 156, 160, 161 in od 166 do 169.)

6.      V okviru postopka zoper subvencioniranje s strani tretjih držav, zlasti kar se tiče izračuna ugodnosti zaradi posojila s strani organov oblasti v skladu s členom 6(b) Uredbe št. 597/2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, lahko institucije Unije upravičeno ugotovijo, da obstaja ugodnost pri posojilih, ki so jih izdajale banke tretje države, če navedene banke nadzorujejo javni organi oblasti in če te banke izvajajo pooblastila organov oblasti ter če vlada tretje države s posebnimi pravili ureja način spreminjanja obrestnih mer.

(Glej točki 187 in 188.)

7.      Člen 14(2) Uredbe št. 597/2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti ne zavezuje institucij Unije, da izberejo med protidampinškimi ukrepi in protisubvencijskimi ukrepi, niti ne določa nobenih pravil glede ustreznih načinov kombiniranja teh dveh vrst ukrepov. Vendar v skladu s členom 15(1) Uredbe št. 597/2009 ali členom 9(4) Uredbe št. 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti ukrepi ne smejo presegati ugotovljene višine dampinga in subvencij ali stopnje škode. Poleg tega ni naloga Komisije, da Svetu predlaga končanje preiskave zato, ker je uvedba izravnalnih dajatev brezpredmetna, saj se stopnja škode ni spremenila.

Če je skupna stopnja subvencije 12 % pri skupni stopnja dampinga 43,5 % in če sta bili dokončna izravnalna dajatev 12 % in protidampinška dajatev 8 % navzgor omejeni na ravni skupne stopnje škode, torej 20 %, uvedeni ukrepi ne presegajo višine subvencij, dampinga ali škode ugotovljene po preiskavah. Podobno, če razlika v višini 31,5 %med stopnjo dampinga in stopnjo subvencij presega znesek protidampinških dajatev v višini 8 %, se vprašanje prekrivanja izravnalne in protidampinške dajatve ne postavlja.

(Glej točke od 217 do 219.)

8.      V okviru postopka zoper subvencioniranje s strani tretjih držav mora biti stopnja dobička, ki jo je treba uporabiti pri izračunu cilje cene za odpravo škode, omejena na stopnjo dobička, ki bi jo lahko razumno pričakovala industrija Unije pod normalnimi konkurenčnimi pogoji, če ne bi bilo subvencioniranega uvoza. Če bi bila industriji Unije priznana stopnja dobička, ki je ne bi mogla doseči, če ne bi bilo nobenih subvencij, to ne bi bilo v skladu s členoma 2(d) in 15(1) Uredbe št. 597/2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti.

Poleg tega, kadar institucije Unije izvajajo prosto presojo, ki jim jo omogoča ta uredba, niso dolžne podrobno in predhodno pojasniti meril, ki jih nameravajo uporabiti v določeni situaciji, tudi v primerih, ko določajo nove načelne možnosti.

(Glej točki 287 in 296.)

9.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 329.)

10.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 342 do 344.)

11.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 362 do 364.)