Tožba, vložena 24. septembra 2010 - Forgital Italy proti Svetu

(Zadeva T-438/10)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Forgital Italy SpA (Velo d'Astico, Italija) (zastopnika: V. Turinetti di Priero in R. Mastroianni, odvetnika)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predloga tožeče stranke

Razglasitev ničnosti Uredbe Sveta (EU) št. 566/2010 z dne 29. junija 2010 o spremembah Uredbe (ES) št. 1255/96 o začasni opustitvi avtonomnih dajatev Skupne carinske tarife za določene industrijske in kmetijske ter ribiške proizvode in posebej člen 1(1) ter Prilogo, v delu, v katerem je spremenjeno poimenovanje oznake KN ex 8108 20 00 te uredbe.

Naložitev plačila stroškov Svetu.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v tej zadevi, družba s sedežem v Italiji, ki je specializirana za obdelovanje kovine, je tožbo uperila zoper izpodbijano uredbo, s katero je bila spremenjena ureditev, ki se uporabi v primeru začasne opustitve avtonomnih dajatev Skupne carinske tarife, v delu, v katerem slednja velja za proizvode, označene z KN ex 8108 20 00, TARIC 20, katerih opis je bil nadomeščen z naslednjim opisom: "Surovi ingoti iz spojitve titana in titanovih zlitin, s premerom največ 380 mm".

Zaradi te spremembe za ingote s premerom več kot 380 mm, ki so bili do tedaj v skladu s prejšnjo ureditvijo oproščeni plačila dajatve, od 1. julija 2010 velja Skupna carinska tarifa. Nasprotno pa so ingoti s premerom manj kot 380 mm še naprej oproščeni plačila dajatve do 31. decembra 2013.

V podporo svoji tožbi tožeča stranka navaja štiri razloge:

1.    Neobstoj ali pomanjkljiva obrazložitev odločitve. Izpodbijana uredba nima primerne obrazložitve za spremembo opisa ustreznih proizvodov, ki ustrezajo oznaki KN 8108 20 00, TARIC 20, ker je omejena na ugotovitev, da je ta sprememba potrebna zato, "da bi upoštevali tehnični razvoj proizvodov in gospodarska gibanja na trgu". Kljub zahtevam sodne prakse ta opredelitev tožeči stranki ne omogoča ugotovitve razlogov za ukrep, da bi branila svoje pravice, Sodišču Evropske unije pa ne omogoča opravljati svoje naloge nadzora.

2.    Kršitev načel pravne varnosti in varstva zaupanja v pravo tožeče stranke. Izpodbijana Uredba v delu, v katerem se nanaša na opis zadevnih proizvodov, ni v skladu z načelom pravne varnosti, ker navedeni predpisi v luči prejšnje prakse in napotkov iz Sporočila Komisije iz leta 1998 o avtonomnih tarifnih opustitvah in kvotah sporočila (UL C 128, 25.4.1998) vnaprej niso bili predvidljivi. To se nanaša tudi na kršitev načela varstva zaupanja v pravo tožeče stranke, ki je upravičeno imela zaupanje v a) prejšnji opis in čas izteka opustitve zadevnih proizvodov v skladu z obstoječo ureditvijo pred spremembo in b) merila, ki izhajajo iz prejšnje prakse in navedenega sporočila kot podlaga za morebitno spremembo opisa ali predčasno odpravo navedene tarifne opustitve.

3.    Kršitev načela enakega obravnavanja. Uredba naj bi tožečo stranko brez sprejemljive utemeljitve obravnavala drugače kot uvoznike ingotov iz titanovih zlitin s premerom manjšim od 380 mm (ki so deležni tarifne opustitve) in uvoznike večjih ingotov iz titana.

4.    Kršitev načela sorazmernosti. Izpodbijana uredba je glede zadevnih proizvodov nesorazmerna, kar zadeva zahtevo glede tega "da bi upoštevali tehnični razvoj proizvodov in gospodarska gibanja na trgu", kolikor a) v sektorju ingotov iz titanovih zlitin ni bilo nobenih tehničnih in gospodarskih sprememb, ki bi upravičevale spremembe uvozne ureditve, uvedene z Uredbo in b) gre za drastičen in nenaden način te spremembe, za katero ni bilo predvideno nobeno prehodno obdobje, pa ni sorazmerna s cilji, ki jih ta uredba zasleduje.

____________