Začasna izdaja
SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (deveti senat)
z dne 25. maja 2024(*)
„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Belorusiji in vpletenosti Belorusije v rusko agresijo proti Ukrajini – Zamrznitev sredstev – Seznama oseb, subjektov in organov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov – Vpis imena tožeče stranke na seznama in ohranitev na njiju – Organizacija dejavnosti Lukašenkovega režima, ki omogočajo nezakonit prehod zunanjih meja Unije, ali prispevek k tem dejavnostim – Koristi od Lukašenkovega režima – Napaka pri presoji“
V zadevi T‑116/22,
Belavia – Belarusian Airlines AAT s sedežem v Minsku (Belorusija), ki jo zastopata N. Tuominen in M. Krestiyanova, odvetnici,
tožeča stranka,
proti
Svetu Evropske unije, ki ga zastopata A. Boggio-Tomasaz in A. Antoniadis, agenta,
tožena stranka,
SPLOŠNO SODIŠČE (deveti senat),
v sestavi L. Truchot, predsednik, H. Kanninen (poročevalec), sodnik in R. Frendo, sodnica,
sodna tajnica: I. Kurme, administratorka,
na podlagi sklepa z dne 24. novembra 2022, Belavia/Svet (T‑116/22 R, neobjavljen, EU:T:2022:726),
na podlagi pisnega dela postopka,
na podlagi obravnave z dne 25. oktobra 2023,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Tožeča stranka, družba Belavia – Belarusian Airlines AAT, s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razglasitev ničnosti, prvič, Izvedbenega sklepa Sveta (SZVP) 2021/2125 z dne 2. decembra 2021 o izvajanju Sklepa 2012/642/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji (UL 2021, L 430 I, str. 16) in Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2021/2124 z dne 2. decembra 2021 o izvajanju člena 8a(1) Uredbe (ES) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih v zvezi z Belorusijo (UL 2021, L 430 I, str. 1) (v nadaljevanju: prvotna akta) ter, drugič, Sklepa Sveta (SZVP) 2023/421 z dne 24. februarja 2023 o spremembi Sklepa 2012/642/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji in vpletenosti Belorusije v rusko agresijo proti Ukrajini (UL 2023, L 61, str. 41) in Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2023/419 z dne 24. februarja 2023 o izvajanju člena 8a Uredbe (ES) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji in vpletenosti Belorusije v rusko agresijo proti Ukrajini (UL 2023, L 61, str. 20) (v nadaljevanju: akta o ohranitvi) v delu, v katerem se ti akti nanašajo nanjo.
Dejansko stanje spora in dejstva po vložitvi tožbe
2 Tožeča stranka je letalski prevoznik s sedežem v Minsku (Belorusija).
3 Ta zadeva spada v okvir omejevalnih ukrepov, ki jih je Evropska unija sprejela leta 2004 zaradi razmer v Belorusiji v zvezi z demokracijo, pravno državo in človekovimi pravicami.
4 Svet Evropske unije je 18. maja 2006 na podlagi členov [75 in 215 PDEU] sprejel Uredbo (ES) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih proti predsedniku Lukašenku in nekaterim uradnikom Belorusije (UL 2006, L 134, str. 1), katere naslov je bil v skladu s členom 1(1) Uredbe Sveta (EU) št. 588/2011 z dne 20. junija 2011 (UL 2011, L 161, str. 1) nadomeščen z naslovom „Uredba Sveta (ES) št. 765/2006 z dne 18. maja 2006 o omejevalnih ukrepih v zvezi z Belorusijo“.
5 Svet je 15. oktobra 2012 na podlagi člena 29 PEU sprejel Sklep 2012/642/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Belorusiji (UL 2012, L 285, str. 1).
6 V skladu s členom 4(1)(b) in (c)(i) Sklepa 2012/642, kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta (SZVP) 2021/1990 z dne 15. novembra 2021 (UL 2021, L 405, str. 10), ter členom 2(5) in (6) Uredbe št. 765/2006, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EU) št. 1014/2012 z dne 6. novembra 2012 (UL 2012, L 307, str. 1) in Uredbo Sveta (EU) 2021/1985 z dne 15. novembra 2021 (UL 2021, L 405, str. 1), se z zadnjima določbama, ki napotujeta na prve, zamrznejo vsa sredstva in gospodarski viri, ki so v lasti, posesti ali pod nadzorom, med drugim, fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, ki izkoriščajo ali podpirajo Lukašenkov režim, ter fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, ki organizirajo dejavnosti Lukašenkovega režima, ki olajšujejo nezakonit prehod zunanjih meja Unije ali ki prispevajo k tem dejavnostim.
7 Tožeča stranka je v dopisu z dne 1. novembra 2021, naslovljenem na člana kabineta visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, trdila, da so trditve iz nekaterih časopisnih člankov, v skladu s katerimi je bila vpletena v „dejavnosti tihotapljenja migrantov“ v Belorusijo, napačne.
8 Svet je 2. decembra 2021 sprejel prvotna akta. Iz uvodne izjave 2 zadnjenavedenih je razvidno, da je „Evropski svet […] 21. in 22. oktobra 2021 sprejel sklepe, v katerih je izjavil, da ne bo sprejel nobenega poskusa tretjih držav, da izkoriščajo migrante v politične namene, obsodil vse hibridne napade na mejah Unije in potrdil, da se bo ustrezno odzval“, ter da je Evropski svet „[p]oudaril […], da se bo Unija še naprej zoperstavljala vztrajnemu hibridnemu napadanju s strani beloruskega režima, tudi z urgentnim sprejetjem nadaljnjih omejevalnih ukrepov proti osebam in pravnim subjektom v skladu s svojim postopnim pristopom“.
9 Ime tožeče stranke je bilo s prvotnima aktoma vpisano v vrstico 16 preglednice B seznama fizičnih in pravnih oseb, subjektov in organov iz člena 3(1) in člena 4(1) Sklepa 2012/642 iz Priloge k navedenemu sklepu in v vrstico 16 preglednice B seznama fizičnih in pravnih oseb, subjektov in organov iz člena 2(1) Uredbe št. 765/2006 iz Priloge I k navedeni uredbi (v nadaljevanju skupaj: sporna seznama).
10 Svet je v prvotnih aktih v zvezi s tožečo stranko navedel podatke za ugotavljanje istovetnosti „[n]aslov: 14A Nemiga St., Minsk, Belorusija, 220004“, „[d]atum vpisa: 4.1.1996“, „[š]tevilka vpisa: 600390798“, pri čemer je sprejetje omejevalnih ukrepov zoper njo utemeljil s temi razlogi:
„[Tožeča stranka] je nacionalni letalski prevoznik v lasti države. Aleksander Lukašenko je obljubil, da bo njegova vlada zagotovila vso možno podporo [tožeči stranki], potem ko se je Unija odločila za uvedbo prepovedi preletov zračnega prostora Unije in dostopa do letališč Unije za vse beloruske zračne prevoznike. V ta namen se je z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom dogovoril o načrtovanju odprtja novih letalskih linij za [tožečo stranko].
Uprava [tožeče stranke] je svojim zaposlenim naročila, naj se ne udeležijo protestov proti volilnim nepravilnostim in množičnim priporom v Belorusiji zaradi dejstva, da je [tožeča stranka] podjetje v državni lasti.
[Tožeča stranka] ima tako koristi od Lukašenkovega režima in ga podpira.
[Tožeča stranka] je vpletena v prevoz migrantov z Bližnjega vzhoda v Belorusijo. Migranti, ki želijo prečkati zunanjo mejo Unije, so v Minsk prileteli s potniškimi letali na letih, ki jih je opravila [tožeča stranka] iz več bližnjevzhodnih držav, zlasti Libanona, Združenih arabskih emiratov in Turčije. Da bi jim [tožeča stranka] pri tem pomagala, je odprla nove zračne linije in povečala število letov na obstoječih linijah. Lokalni organizatorji potovanj so delovali kot posredniki pri prodaji vozovnic [tožeče stranke] bodočim migrantom, s čimer so pripomogli k temu, da delovanje [tožeče stranke] ni zbujalo sumov.
[Tožeča stranka] tako prispeva k dejavnostim Lukašenkovega režima, ki omogočajo nezakonit prehod zunanjih meja Unije.“
11 Svet je z dopisom z dne 3. decembra 2021 tožečo stranko obvestil, da je njeno ime vpisano na sporna seznama.
12 Tožeča stranka je z dopisom z dne 30. decembra 2021 Svet zaprosila za dostop do informacij in dokazov, ki utemeljujejo vpis njenega imena na sporna seznama.
13 Svet je z dopisom z dne 14. januarja 2022 tožeči stranki posredoval dokumente, ki so vsebovali dokaze, uporabljene za odločitev o vpisu njenega imena na sporna seznama.
14 Svet je z dopisom z dne 25. februarja 2022 tožečo stranko obvestil o ohranitvi vpisa njenega imena na spornih seznamih.
15 Svet je z dopisom z dne 21. decembra 2022 tožečo stranko obvestil, da namerava omejevalne ukrepe proti njej podaljšati, pri čemer se je oprl na dokument, priložen k navedenemu dopisu.
16 Tožeča stranka je z dopisom z dne 19. januarja 2023 odgovorila, da dokument, ki ga je posredoval Svet, ne upravičuje ohranitve vpisa njenega imena na spornih seznamih.
17 Svet je 24. februarja 2023 sprejel akta o ohranitvi, s katerima je ime tožeče stranke ohranil na spornih seznamih iz v bistvu enakih razlogov, kot so bili uporabljeni v prvotnih aktih.
18 Svet je v dopisu z dne 27. februarja 2023 navedel, da pripombe iz dopisa z dne 20. januarja 2023 ne omajajo njegove presoje, da je treba ime tožeče stranke ohraniti na spornih seznamih.
Postopek in predlogi strank
19 Tožeča stranka po prilagoditvi tožbe na podlagi člena 86 Poslovnika Splošnega sodišča Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– prvotna akta in akta o ohranitvi razglasi za nične v delu, v katerem se nanašajo nanjo;
– Svetu naloži plačilo stroškov;
– zavrne podredne predloge Sveta, naj se odredi, prvič, da se učinki Izvedbenega sklepa 2021/2125 v delu, v katerem se nanašajo nanjo, ohranijo, dokler ne začne učinkovati razglasitev delne ničnosti Izvedbene uredbe 2021/2124, in drugič, naj se učinki Sklepa 2023/421 ohranijo v delu, v katerem se nanašajo nanjo, dokler ne začne učinkovati razglasitev delne ničnosti Izvedbene uredbe 2023/419.
20 Svet Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov;
– podredno, prvič, če bi Splošno sodišče razglasilo ničnost prvotnih aktov v delu, v katerem se nanašata na tožečo stranko, odredi ohranitev učinkov Izvedbenega sklepa 2021/2125 v delu, v katerem se nanašajo nanjo, dokler ne začne učinkovati razglasitev delne ničnosti Izvedbene uredbe 2021/2124, in drugič, če bi Splošno sodišče razglasilo ničnost aktov o ohranitvi v delu, v katerem se nanašata na tožečo stranko, odredi ohranitev učinkov Sklepa 2023/421 v delu, v katerem se nanašajo nanjo, dokler ne začne učinkovati razglasitev delne ničnosti Izvedbene uredbe 2023/419.
Pravo
21 Na prvem mestu je treba preučiti predlog za razglasitev delne ničnosti prvotnih aktov, na drugem mestu pa predlog za razglasitev delne ničnosti aktov o ohranitvi.
Predlog za razglasitev delne ničnosti prvotnih aktov
22 Tožeča stranka v utemeljitev predloga za razglasitev ničnosti prvotnih aktov v delu, v katerem se nanašata nanjo, formalno navaja dva tožbena razloga, od katerih se prvi nanaša na očitno napako pri presoji, ki jo je storil Svet, drugi pa na to, da prvotni akti „vsebujejo nezakonito vrsto sankcije, ker Svet ni izpolnil zahtevanega dokaznega standarda“.
23 Svet trditve tožeče stranke zavrača.
24 Najprej je treba ugotoviti, prvič, da se tožbena razloga, ki ju je formalno navedla tožeča stranka, v veliki meri prekrivata, saj se oba v bistvu nanašata na napako pri presoji dejanskega stanja in kršitev člena 4(1)(b) in (c)(i) Sklepa 2012/642. Poleg tega je tožeča stranka na obravnavi izjavila, da je v bistvu navedla en sam tožbeni razlog.
25 V teh okoliščinah Splošno sodišče meni, da sta tožbena razloga, ki ju je navedla tožeča stranka, v bistvu en sam tožbeni razlog.
26 Drugič, spomniti je treba, da učinkovitost sodnega nadzora, ki ga zagotavlja člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, med drugim zahteva, da se sodišče Unije prepriča, da sklep, s katerim so bili omejevalni ukrepi sprejeti ali ohranjeni in ki je za zadevno osebo ali subjekt posamični akt, temelji na dovolj trdni dejanski podlagi. To pomeni, da je treba preveriti dejstva, ki so navedena v obrazložitvi, na kateri navedeni sklep temelji, tako da sodni nadzor ni omejen na presojo abstraktne verjetnosti navedenih razlogov, ampak se nanaša na vprašanje, ali so ti razlogi – oziroma vsaj eden od njih, za katerega se šteje, da sam po sebi zadostuje za utemeljitev tega sklepa – utemeljeni (sodba z dne 18. julija 2013, Komisija in drugi/Kadi, C‑584/10 P, C‑593/10 P in C‑595/10 P, EU:C:2013:518, točka 119).
27 Pristojni organ Unije je namreč tisti, ki mora v primeru izpodbijanja dokazati utemeljenost razlogov, navedenih zoper zadevno osebo ali subjekt, in nista zadnjenavedena tista, ki bi morala predložiti negativni dokaz o neutemeljenosti navedenih razlogov (sodba z dne 18. julija 2013, Komisija in drugi/Kadi, C‑584/10 P, C‑593/10 P in C‑595/10 P, EU:C:2013:518, točka 121).
28 Če pristojni organ Unije predloži upoštevne informacije ali dokaze, mora sodišče Unije preveriti vsebinsko pravilnost zatrjevanih dejstev glede na te informacije ali dokaze in oceniti njihovo dokazno vrednost glede na okoliščine obravnavane zadeve in ob upoštevanju morebitnih pripomb, ki sta jih v zvezi z njimi podala zlasti zadevna oseba ali subjekt (sodba z dne 18. julija 2013, Komisija in drugi/Kadi, C‑584/10 P, C‑593/10 P in C‑595/10 P, EU:C:2013:518, točka 124).
29 Tako presojo je treba opraviti tako, da se dokazi in informacije ne preučijo ločeno, temveč v okviru, v katerega so ti umeščeni. Svet namreč izpolni dokazno breme, ki ga nosi, če sodišču Unije predloži vrsto dovolj konkretnih, natančnih in skladnih indicev, ki omogočajo, da se dokaže obstoj zadostne povezave med subjektom, za katerega velja ukrep zamrznitve sredstev, in režimom ali, na splošno, spornimi situacijami (glej sodbo z dne 12. februarja 2020, Kanyama/Svet, T‑167/18, neobjavljena, EU:T:2020:49, točka 93 in navedena sodna praks).
30 Če ob upoštevanju preventivnosti zadevnih omejevalnih ukrepov sodišče Unije v okviru nadzora zakonitosti izpodbijane odločbe presodi, da je vsaj eden od razlogov, navedenih v zadevni obrazložitvi, dovolj natančen in konkreten, da je utemeljen in da sam po sebi pomeni zadostno podlago za utemeljitev te odločbe, potem okoliščina, da drugi od teh razlogov to niso, ne bi mogla upravičiti razglasitve ničnosti navedene odločbe (glej v tem smislu sodbi z dne 18. julija 2013, Komisija in drugi/Kadi, C‑584/10 P, C‑593/10 P in C‑595/10 P, EU:C:2013:518, točka 130, in z dne 24. novembra 2021, Assi/Svet, T‑256/19, EU:T:2021:818, točka 168).
31 V obravnavani zadevi Splošno sodišče meni, da je primerno začeti preučitev razlogov iz prvotnih aktov iz četrtega in petega odstavka, navedenih v točki 10 zgoraj, iz katerih izhaja, da je tožeča stranka sodelovala pri prevozu državljanov tretjih držav z Bližnjega vzhoda v Belorusijo, da so državljani tretjih držav, ki so želeli prečkati zunanje meje Unije, odpotovali v Minsk na letih, ki jih je tožeča stranka opravila z odhodom iz nekaterih držav Bližnjega vzhoda, zlasti iz Libanona, Združenih arabskih emiratov in Turčije, da je tožeča stranka, da bi olajšala to prakso, odprla nove zračne linije in povečala število letov na obstoječih linijah, da so lokalni organizatorji potovanj imeli vlogo posrednikov pri prodaji letalskih vozovnic tožeče stranke državljanom tretjih držav, ki bi lahko imeli namen prečkati navedene zunanje meje, s čimer so pripomogli k temu, da delovanje tožeče stranke ne zbuja sumov, in da tožeča stranka torej prispeva k dejavnostim Lukašenkovega režima, ki omogočajo nezakonit prehod teh zunanjih meja.
32 Ti razlogi temeljijo na merilu iz člena 4(1)(c)(i) Sklepa 2012/642, na katerega napotuje člen 2(6)(a)(i) Uredbe št. 765/2006.
33 Prvič, Svet se v podporo svojim trditvam sklicuje na okvir, v katerega spadajo sporna dejanja.
34 V zvezi s tem se Svet opira na članek, ki je bil 21. oktobra 2021 objavljen na spletnem mestu „wyborcza.pl“, in na članek, ki je bil 14. avgusta 2021 objavljen na spletnem mestu „spiegel.de“, iz katerih v bistvu izhaja, da so beloruski organi leta 2021 v odziv na nekatere ukrepe, ki jih je Unija sprejela proti Belorusiji, spodbujali potovanje državljanov tretjih držav z zračnim prevozom v Belorusijo, da bi jih iz te države preusmerili na zunanje meje Unije. Sklicuje se tudi na sporočilo, objavljeno na družabnem omrežju Twitter 26. oktobra 2021, da je belorusko veleposlaništvo v Siriji pripravilo seznam potovalnih agencij, ki imajo izključno pravico do izdajanja vizumov državljanom arabskih držav ob njihovem prihodu na omejeno območje letališča Minsk.
35 Tožeča stranka ne izpodbija obstoja okoliščin, kot jih je opisal Svet.
36 Drugič, Svet je predložil te dokumente:
– članek, ki je bil 7. julija 2021 objavljen na spletnem mestu „reuters.com“, iz katerega je med drugim razvidno, da je uradnik litovske vlade tiskovni agenciji Reuters poslal kopije štirih letalskih vozovnic za let iz Istanbula (Turčija) v Minsk, ki ga je opravila tožeča stranka, pri sebi pa jih je imel državljan tretje države, ki je vstopil na ozemlje Litve;
– članek, ki je bil 10. novembra 2021 objavljen na spletnem mestu „lemonde.fr“, v skladu s katerim je bilo med drugim novembra 2021 na letališču v Bejrutu (Libanon) prisotnih več državljanov tretjih držav, da bi se vkrcali za let v Minsk, ki ga je opravila tožeča stranka, pri čemer je ena od teh oseb izjavila, da je dobila vizum od častnega konzula Belorusije, da bi imelo njeno potovanje „videz zakonitosti“, in da namerava vstopiti v „trdnjavo Evropo“, druga od teh oseb pa je navedla, da želi izkoristiti „linijo, ki se je odprla“ v Belorusiji, da bi odpotovala v Nemčijo; v skladu s katerim tožeča stranka od novembra 2021 opravlja dva direktna leta na teden iz Bejruta v Minsk, medtem ko je prej opravljala le en let na teden; v skladu s katerim se je število potnikov, ki jih je prepeljala tožeča stranka, od avgusta 2020 znatno povečalo in v skladu s katerim so „[v] primeru, ko ni mogoče rezervirati leta na spletnem mestu [tožeče stranke], za zapolnitev njenih letal odgovorni lokalni organizatorji potovanj“;
– članek, ki je bil 9. novembra 2021 objavljen na spletnem mestu „dw.com“, iz katerega je med drugim razvidno, prvič, da je organizator potovanj s sedežem v Bagdadu (Irak) izjavil, da „[ima tožeča stranka] direktne lete iz Istanbula, Dubaja [(Združeni arabski emirati)] in drugod v Minsk“ ter da „je treba samo [priti] tja“ in da „je [to] nekoliko dražje, vendar še vedno izvedljivo“, ter drugič, da se letala, ki jih upravlja tožeča stranka, uporabljajo za „prevoz migrantov do meje Unije“;
– članek, ki je bil 23. avgusta 2021 objavljen na spletnem mestu „reform.by“, v katerem je bilo navedeno, da „letala iz Istanbula vsak dan letijo v Minsk – štirje leti na dan“, „[d]ve upravlja [tožeča stranka], v zadnjem času predvsem letali Embraer E195 (zmogljivost do 125 oseb), junija pa so to bila letala Boeing z zmogljivostjo približno 150–190 sedežev“;
– trije izvlečki informacij, objavljeni na spletnem mestu „flightradar24.com“, iz katerih je razvidno, da je glavna letalska povezava z mednarodnega letališča Erbil (Irak) tista v Istanbul, s 23 leti na teden, da je glavna letalska povezava z mednarodnega letališča Bagdad tista v Istanbul, z 28 leti na teden, in da tožeča stranka opravlja dva leta na dan iz Istanbula v Minsk;
– članek, ki je bil 11. oktobra 2021 objavljen na spletnem mestu „belsat.eu“, ki se med drugim nanaša na to, da je novinar „opazil približno 50 potnikov z Bližnjega vzhoda na [letališču v Istanbulu]“, ki so se „prijavili in stali v ločen vrsti pred okencem [tožeče stranke]“.
37 Prvič, po eni strani je treba ugotoviti, da se med temi dokumenti članek, objavljen na spletnem mestu „lemonde.fr“, članek, objavljen na spletnem mestu „dw.com“, članek, objavljen na spletnem mestu „belsat.eu“, in članek, objavljen na spletnem mestu „reuters.com“, ujemajo z dejstvom, da so se državljani tretjih držav lahko vkrcali v Bejrutu, Dubaju in Istanbulu na lete, ki jih je tožeča stranka opravila v Minsk.
38 Res je, da Svet ne izpodbija trditve tožeče stranke, da ni nikoli opravljala letov v Afganistan, Iran, Irak, Mjanmar, Pakistan in Sirijo ali iz njih. Poleg tega, kot navaja tožeča stranka, ker se je Svet v sporni obrazložitvi skliceval na lete, ki jih je tožeča stranka opravila iz nekaterih držav Bližnjega vzhoda, „zlasti“ iz Libanona, Združenih arabskih emiratov in Turčije, v odgovoru na tožbo ne more utemeljeno trditi, da se je pri vpisu imena tožeče stranke na sporna seznama oprl „izključno“ na lete iz teh treh tretjih držav.
39 Vendar je treba uporabo izraza „zlasti“ v sporni obrazložitvi razumeti tako, da Svet ni izčrpno naštel držav, iz katerih so bili opravljeni leti tožeče stranke. Ker je bil obstoj takih letov v Minsk iz Libanona, Združenih arabskih emiratov in Turčije dokazan, ni treba analizirati, ali je na podlagi dejanskih elementov mogoče dokazati, da je tožeča stranka opravljala lete iz drugih tretjih držav.
40 Zato Svet s tem, da je – vsaj – ugotovil, da so državljani tretjih držav na letih, ki jih je tožeča stranka opravila iz Libanona, Združenih arabskih emiratov in Turčije, odpotovali v Minsk, ni storil napake.
41 Po drugi strani so v skladu s člankom, objavljenim na spletnem mestu „lemonde.fr“, in člankom, objavljenim na spletnem mestu „dw.com“, državljani tretjih držav uporabili lete, ki jih je opravila tožeča stranka, da bi pozneje iz Belorusije prešli zunanje meje Unije, v skladu s člankom, objavljenim na spletnem mestu „reuters.com“, pa naj bi imel državljan tretje države, ki je vstopil na ozemlje države članice, pri sebi letalske vozovnice tožeče stranke. Poleg tega je iz članka, objavljenega na spletnem mestu „lemonde.fr“, razvidno, da je državljan tretje države, ki se je pripravljal na let tožeče stranke iz Bejruta v Minsk, izjavil, da se želi „približati trdnjavi Evropa“, da ga [v Belorusiji čakajo] „kontakti“ in da so se omenjali „smrtni primeri na meji med Belorusijo in Poljsko“, medtem ko je drug državljan tretje države dejal, da je nameraval oditi v Nemčijo, hkrati pa se je „zaveda[l] nevarnosti“, saj „Belorusija ne odpira svojih vrat iz razlogov sočutja“, in da se je „odprla linija“.
42 Ti elementi potrjujejo trditev Sveta, da so se državljani tretjih držav vkrcali na lete, ki jih je tožeča stranka opravila v Minsk, da bi prečkali meje nekaterih držav članic, ne da bi ravnali v skladu z upoštevnimi predpisi.
43 Drugič, iz članka, objavljenega na spletnem mestu „lemonde.fr“, je razvidno, da je tožeča stranka leta 2021 povečala število letov iz Bejruta. Poleg tega je iz izvlečkov informacij, objavljenih na spletnem mestu „flightradar24.com“, in članka, objavljenega na spletni strani „reform.by“, razvidno, da je tožeča stranka opravljala dva leta na dan med Istanbulom in Minskom. Nazadnje, iz zadnjenavedenega članka izhaja, da je tožeča stranka povečala prevozno zmogljivost letal, ki opravljajo prevoze na navedeni povezavi.
44 Tretjič, v članku, objavljenem na spletnem mestu „lemonde.fr“, je navedeno, da se je „od avgusta [2020] število potnikov [tožeče stranke] znatno povečalo“, da v tem okviru „[tožeča stranka] ni bila izpostavljena“ in da „[č]eprav ni bilo mogoče rezervirati leta na [spletnem mestu tožeče stranke], so za zapolnitev njenih letal poskrbeli lokalni organizatorji potovanj“.
45 Iz preudarkov, navedenih v točkah od 36 do 44 zgoraj, je razvidno, da je imel Svet ob sprejetju prvotnih aktov na voljo sklop dovolj natančnih, konkretnih in skladnih indicev, da je ob upoštevanju okoliščin, opisanih v točki 34 zgoraj, dokazal, da so državljani tretjih držav, ki so nameravali prečkati zunanje meje Unije, ne da bi ravnali v skladu z upoštevnimi predpisi, prišli v Minsk na letih, ki jih je tožeča stranka opravila iz Libanona, Združenih arabskih emiratov in Turčije, da je tožeča stranka, da bi to prakso olajšala, povečala število letov na obstoječih linijah in da so lokalni organizatorji potovanj imeli vlogo posrednikov pri prodaji letalskih vozovnic tožeče stranke zgoraj navedenim osebam, s čimer so ji pomagali, da je ostala neizpostavljena.
46 Tožeča stranka za izpodbijanje sklopa indicev, ki jih je predložil Svet, prvič, trdi, da drugi letalski prevozniki opravljajo lete med Združenimi arabskimi emirati in Turčijo na eni strani ter Belorusijo na drugi strani, da so med oktobrom in decembrom 2021 številne osebe prepeljali iz Minska v tretje države, ko „je migracijska kriza začela slabeti, saj so se migranti začeli vračati v svoje države“, in da v primerjavi z drugimi letalskimi prevozniki neposredno ne prevaža velikega števila potnikov, zlasti ker imajo letala, ki jih upravlja, manjšo največjo zmogljivost kot letala, ki jih upravljajo navedeni drugi letalski prevozniki. Trdi tudi, da čeprav je edini letalski prevoznik, ki je opravljal lete na povezavi med Bejrutom in Minskom, gre za sezonski let, za katerega je vozovnice prodajala tretja oseba, da je bilo leta 2021 število potnikov na tej letalski povezavi zanemarljivo v primerjavi z drugimi povezavami z odhodom ali prihodom v druge tretje države, razen Libanona, ter da je leta 2021 na povezavi med Bejrutom in Minskom prepeljala manj potnikov kot v letih 2018 in 2019. Tožeča stranka se v podporo svojim trditvam sklicuje na podatke, ki jih je pridobila od beloruskega oddelka za letalstvo.
47 Z nobeno od teh trditev ni mogoče uspeti.
48 Res je, da je iz podatkov, ki jih je predložila tožeča stranka, razvidno, da je leta 2021 prepeljala manj potnikov kot dva druga letalska prevoznika, ki sta tako kot ona opravljala lete med Istanbulom in Minskom ter med Dubajem in Minskom, da so drugi letalski prevozniki konec leta 2021 iz Minska v Bagdad, Erbil in Damask (Sirija) prepeljali številne osebe ter da je število oseb, ki jih je prevažala na povezavi med Bejrutom in Minskom, manjše od števila oseb, ki so se prevažale na drugih povezavah iz drugih tretjih držav ali vanje, razen Libanona, za katere je predložila številčne podatke.
49 Vendar te okoliščine ne dokazujejo, da tožeča stranka v obsegu svojih dejavnosti prevoza oseb iz Libanona, Združenih arabskih emiratov in Turčije v Belorusijo ni prispevala k dejavnostim Lukašenkovega režima, ki so omogočale nezakonit prehod zunanjih meja Unije.
50 Poleg tega se je glede na podatke, ki jih je predložila tožeča stranka, število potnikov, ki jih je tožeča stranka prepeljala iz Istanbula v Minsk, leta 2021 znatno povečalo, in sicer z 2978 potnikov v maju na 6975 potnikov v oktobru, število potnikov, ki jih je prepeljala iz Bejruta v Minsk, pa se je znatno povečalo s 187 potnikov v juniju na 1681 potnikov v septembru, kar naj bi utemeljevalo trditve Sveta.
51 Prav tako se ni mogoče strinjati s trditvijo tožeče stranke, da je treba po eni strani druge letalske prevoznike, ki jih navaja, prav tako šteti za odgovorne za dejavnosti Lukašenkovega režima, ki omogočajo nezakonit prehod zunanjih meja Unije, po drugi strani pa okoliščina, da je bilo ime enega od teh letalskih prevoznikov vpisano na sporna seznama in nato z njiju izbrisano, upravičuje umik vpisa njenega imena.
52 V zvezi s tem je dovolj spomniti, da dejstvo, da je bilo treba ali bi bilo mogoče uveljavljati odgovornost drugih letalskih prevoznikov, samo po sebi ne izključuje, da je mogoče uveljavljati odgovornost tožeče stranke kot take glede na njene dejavnosti prevoza oseb v Belorusijo (glej v tem smislu sodbi z dne 23. septembra 2014, Ipatau/Svet, T‑646/11, neobjavljena, EU:T:2014:800, točka 116, in z dne 7. junija 2023, Skryba/Svet, T‑581/21, neobjavljena, EU:T:2023:321, točka 57).
53 Drugič, tožeča stranka trdi, da od vlade ni prejela navodil, s katerimi bi ji naložila, naj opravlja lete, katerih cilj je sodelovanje pri dejavnostih, s katerim bi se olajšal nezakonit prehod zunanjih meja Unije, da beloruska država ni zakupila njenih letov, ki letijo v Libanon, Združene arabske emirate in Turčijo, ter da so ti leti dobičkonosni.
54 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da Svet v sporni obrazložitvi ni navedel obstoja navodil beloruske vlade, tega, da je beloruska država zakupila nekatere lete, ali okoliščine, da zadevni leti niso bili dobičkonosni.
55 Poleg tega, na eni strani, kot navaja Svet, dejstvo, ki med strankama ni sporno, da je tožeča stranka v celoti v lasti beloruske države, odvzema verjetnost trditvi, da bi bilo njene dejavnosti mogoče določiti neodvisno od volje beloruske vlade, če ni dokazov, s katerimi bi bilo mogoče to trditev podkrepiti.
56 Na drugi strani, v skladu s člankoma, objavljenima na spletnem mestu „wyborcza.pl“ in na spletnem mestu „spiegel.de“, ki sta navedena v točki 34 zgoraj, so beloruski organi spodbujali povečanje števila potnikov, ki prihajajo v Belorusijo s sprejetjem ukrepov, s katerimi so zagotovili izdajo številnih turističnih vizumov državljanom tretjih držav, zlasti s prenosom posebnih pooblastil na potovalne agencije, od katerih je nekatere nadzorovala beloruska država. Ta članka in članek, objavljen na spletnem mestu „lemonde.fr“ iz točke 36 zgoraj, se nanašajo na to, da so v tem okviru državljani tretjih držav plačali znatne zneske za potovanje v Belorusijo z letalom. Poleg tega je iz zadnjenavedenega članka razvidno, da „številni akterji tako bogatijo zaradi upanja na boljše življenje [državljanov tretjih držav]“, zlasti letalski prevozniki, od katerih so nekateri, da bi zadostili povečanemu povpraševanju po storitvah zračnega prevoza iz tretjih držav v Belorusijo, povečali svoje prevozne zmogljivosti ali nameravali odpreti nove letalske povezave.
57 Tako je iz dokazov, vloženih v spis, razvidno, da Lukašenkov režim ni organiziral prevoza državljanov tretjih držav v Belorusijo s čarterskimi leti, temveč s spodbujanjem izdajanja vizumov za Belorusijo, da se je s tem ukrepom povečalo povpraševanje po storitvah letalskega prevoza v Belorusijo in da so imeli letalski prevozniki korist od komercialnega izvajanja letov, ki so ustrezali temu povpraševanju. Iz tega sledi, da s trditvami tožeče stranke, da njenih letov v Libanon, Združene arabske emirate in Turčijo ni zakupila beloruska država ter da so bili njeni lastni prevozi dobičkonosni, tudi ob predpostavki, da so podprte, ni mogoče dokazati, da navedeni leti in navedene storitve niso spadali v okvir dejavnosti Lukašenkovega režima, ki so omogočale nezakonit prehod zunanjih meja Unije.
58 Tretjič, tožeča stranka trdi, da je pri prijavi svojih potnikov ravnala v skladu z upoštevnimi predpisi, zlasti v zvezi z obveznostjo razpolaganja z vizumom.
59 V zvezi s tem zadostuje navesti, da so, kot je razvidno iz točke 56 zgoraj, dejavnosti Lukašenkovega režima pri omogočanju nezakonitega prehoda zunanjih meja Unije vključevale izdajo vizumov državljanom tretjih držav, da bi ti lahko odšli na belorusko ozemlje. Članek, objavljen na spletnem mestu „lemonde.fr“, naveden v točki 36 zgoraj, se nanaša na to, da je državljan tretje države, ki se je nameraval vkrcati na let iz Bejruta, ki ga opravlja tožeča stranka, in ki je nameraval prečkati navedene zunanje meje, izjavil, da ima vizum, da bi bilo njegovo potovanje „videti zakonito“.
60 Iz tega sledi, da okoliščina, da je tožeča stranka ob prijavi svojih potnikov opravila zahtevane kontrole, zlasti v zvezi z obveznostjo razpolaganja z vizumom, ne izključuje njene udeležbe pri dejavnostih Lukašenkovega režima, ki olajšujejo nezakonit prehod zunanjih meja Unije.
61 Četrtič, tožeča stranka trdi, da ne opravlja drugih dejavnosti kot opravljanje letov in da „na svojih letališčih nikoli ni sodelovala pri dejavnostih, kot je organizirano zbiranje večjih skupin domnevnih migrantov“.
62 Ker te ugotovitve niso povezane z dokazi, ki jih je Svet uporabil zoper tožečo stranko, jih je treba zavrniti kot brezpredmetne.
63 Glede na vse zgoraj navedene preudarke je treba sicer ugotoviti, da iz dokumentov, ki jih je predložil Svet, ni razvidno, da je tožeča stranka, kot je razvidno iz spornih razlogov, odprla nove letalske linije, da bi olajšala prevoz državljanov tretjih držav v Belorusijo.
64 Vendar ta ugotovitev ne zadostuje za ugotovitev ničnosti prvotnih aktov, ker je Svet predložil dokaz o utemeljenosti dejanskih trditev, navedenih v točki 45 zgoraj, in te trditve zadostujejo za dokaz, da je tožeča stranka prispevala k dejavnostim Lukašenkovega režima, ki olajšujejo nezakonit prehod zunanjih meja Unije v smislu merila iz člena 4(1)(c)(i) Sklepa 2012/642.
65 Poleg tega Splošno sodišče meni, da razlogi, ki jih je Svet navedel v podporo presoji, da je tožeča stranka prispevala k dejavnostim Lukašenkovega režima, ki olajšujejo nezakonit prehod zunanjih meja Unije, ki so dovolj natančni in konkretni ter ne vsebujejo napake pri presoji dejstev ali napačne uporabe prava, sami po sebi pomenijo zadostno podlago za utemeljitev vpisa imena tožeče stranke na sporna seznama.
66 Zato je treba v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 30 zgoraj, edini tožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen, ne da bi bilo treba preučiti trditve tožeče stranke zoper druge razloge, ki utemeljujejo prvotna akta, saj okoliščina, da ta akta nista podprta, ne more povzročiti razglasitve ničnosti teh aktov.
67 Iz tega sledi, da je treba predlog za razglasitev delne ničnosti prvotnih aktov zavrniti.
Predlog za razglasitev delne ničnosti aktov o ohranitvi
68 Tožeča stranka s prilagoditveno vlogo, vloženo v skladu s členom 86 Poslovnika, predlaga razglasitev ničnosti aktov o ohranitvi v delu, v katerem se nanašata nanjo, pri čemer ponavlja edini tožbeni razlog, ki je v bistvu naveden v tožbi.
69 Svet v stališčih glede prilagoditvene vloge trdi, najprej, da je pred sprejetjem aktov o ohranitvi upošteval stališča tožeče stranke. Dalje, meni, da je dokazal utemeljenost omejevalnih ukrepov, sprejetih proti tožeči stranki v odgovoru na tožbo in dupliki, in meni, da njegovo presojo potrjujejo dodatni dokazi, ki so bili v njegov spis dodani ob sprejetju aktov o ohranitvi. Nazadnje, trdi, da trditve tožeče stranke v zvezi s položajem dveh drugih letalskih prevoznikov ne dokazujejo nezakonitosti aktov o ohranitvi.
70 V obravnavani zadevi Splošno sodišče meni, da je treba preučiti razloge za akta o ohranitvi iz četrtega in petega odstavka navedene obrazložitve, v skladu s katerimi tožeča stranka prispeva k dejavnostim Lukašenkovega režima, ki olajšujejo nezakonit prehod zunanjih meja Unije, in nato razloge iz prvega in tretjega odstavka te obrazložitve, v skladu s katerimi ima tožeča stranka korist od Lukašenkovega režima.
Presoja, v skladu s katero tožeča stranka prispeva k dejavnostim Lukašenkovega režima, ki olajšujejo nezakonit prehod zunanjih meja Unije
71 V četrtem in petem odstavku obrazložitve akta o ohranitvi je Svet ohranil nespremenjene ugotovitve iz četrtega in petega odstavka obrazložitve prvotnih aktov, navedene v točki 31 zgoraj.
72 Tožeča stranka je v prilagoditveni vlogi in na obravnavi Svetu očitala, da ni upošteval elementov, ki mu jih je posredovala pri rednem pregledu omejevalnih ukrepov proti Belorusiji, na podlagi katerega sta bila sprejeta akta o ohranitvi.
73 Tožeča stranka se je sklicevala na dopis, ki ga je 19. januarja 2023 poslala Svetu in v katerem je med drugim trdila, da „migracijska kriza, kar zadeva mejo med [Unijo] in Belorusijo, ne obstaja več“. Dodala je, da so turški in emiratski organi novembra 2021 letalskim prevoznikom, ki opravljajo lete iz Turčije in Združenih arabskih emiratov, prepovedali prevoz državljanov nekaterih tretjih držav z Bližnjega vzhoda in iz Azije v Minsk ter da je sama prenehala opravljati lete na povezavi med Bejrutom in Minskom. Po njenem mnenju se je število oseb iz navedenih tretjih držav, ki so lahko potovale v Belorusijo z letalskim prevozom, nato znatno zmanjšalo, od leta 2022 pa državljani tretjih držav, ki so poskušali prečkati zunanje meje Unije iz Belorusije, letala niso več uporabljali.
74 Svet se je v stališčih glede prilagoditvene vloge skliceval na „vire, ki potrjujejo, da [je] tožeča stranka še naprej opravlja[la] lete iz Istanbula, najbolj priljubljene destinacije za lete iz Erbila, v Minsk“.
75 Svet je na obravnavi pojasnil, da je pred sprejetjem aktov o ohranitvi preučil elemente, ki jih je navedla tožeča stranka. Navedel je, da je upošteval dejstvo, da je tožeča stranka prenehala opravljati lete iz Libanona in da so turški organi sprejeli ukrepe, da pa je iz drugih elementov, ki jih je imel, razvidno, da je tožeča stranka še naprej opravljala lete z letališča v Istanbulu, ki je bilo prometno vozlišče za osebe, ki so želele potovati v Minsk, da bi nato prestopile zunanje meje Unije, in da je tožeča stranka svoje vozovnice prek posrednikov prodajala na nepregleden način. Trdil je tudi, da je bilo sprejetje aktov o ohranitvi utemeljeno z leti, ki jih je tožeča stranka opravila iz Istanbula, in ne z leti, opravljenimi iz Dubaja in Bejruta.
76 Poleg tega je treba spomniti, da so omejevalni ukrepi po naravi varstveni in že po definiciji začasni ukrepi, katerih veljavnost je vedno odvisna od tega, ali so dejanske in pravne okoliščine, na podlagi katerih so bili ti ukrepi sprejeti, še vedno podane, in od tega, ali jih je treba, da bi bil njihov cilj uresničen, ohraniti v veljavi. Iz tega izhaja, da mora Svet pri rednem pregledu teh omejevalnih ukrepov ponovno presoditi razmere in pripraviti analizo učinka takih ukrepov, da se ugotovi, ali so omogočili dosego ciljev prvotne uvrstitve imen zadevnih oseb in subjektov na sporni seznam ali pa je v zvezi z navedenimi osebami in subjekti še vedno mogoča enaka ugotovitev (glej sodbo z dne 27. aprila 2022, Ilunga Luyoyo/Svet, T‑108/21, EU:T:2022:253, točka 55 in navedena sodna praksa).
77 Svetu za utemeljitev ohranitve imena osebe na seznamu ni prepovedano, da se opre na enake dokaze, na katerih je temeljila že prvotna uvrstitev imena zadevne osebe na seznam, ponovna uvrstitev njenega imena na seznam ali ohranitev na njem, če se, prvič, razlogi za uvrstitev niso spremenili in, drugič, se okoliščine niso spremenile do te mere, da bi bili ti dokazi brezpredmetni. Te okoliščine ne vključujejo le razmer v državi, v zvezi s katero je bil vzpostavljen sistem omejevalnih ukrepov, ampak tudi poseben položaj zadevne osebe (glej sodbo z dne 26. oktobra 2022, Ovsyannikov/Svet, T‑714/20, neobjavljena EU:T:2022:674, točka 78 in navedena sodna praksa).
78 V obravnavani zadevi je treba, na prvem mestu, ugotoviti, da je Svet na obravnavi izjavil, da ob upoštevanju elementov, s katerimi je bil seznanjen ob sprejetju aktov o ohranitvi, presoje, v skladu s katero je tožeča stranka prispevala k dejavnostim Lukašenkovega režima, ki olajšujejo nezakonit prehod zunanjih meja Unije, ni več mogoče upravičiti z okoliščino, da je tožeča stranka opravljala lete iz Libanona in Združenih arabskih emiratov. Poleg tega je Svet v zvezi z leti, ki jih je tožeča stranka opravila na liniji med Istanbulom in Minskom, navedel, da navedena presoja temelji na obstoju povezave med Erbilom in Istanbulom ter nepreglednem sistemu prodaje vozovnic tožeče stranke.
79 Svet s tem implicitno priznava, da dokazi, ki so utemeljevali sprejetje prvotnih aktov, v zvezi s tem niso več upoštevni.
80 Zato je Svet v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 77 zgoraj, storil napako pri presoji, ker je akte o ohranitvi utemeljil z razlogi, ki so bili nespremenjeni glede na razloge, na katerih sta temeljila prvotna akta, v skladu s katerimi so „[m]igranti, ki so želeli prečkati zunanje meje Unije, […] potovali v Minsk na letih, ki jih je opravila [tožeča stranka] iz več držav Bližnjega vzhoda, zlasti iz Libanona, Združenih arabskih emiratov in Turčije“.
81 Na drugem mestu, v zvezi z leti, ki jih je tožeča stranka opravila na liniji med Istanbulom in Minskom, se je Svet na obravnavi skliceval na informacije, objavljene na spletni strani „flightradar24.com“, do katerih je imel dostop 23. novembra 2022.
82 V zvezi s tem je treba poudariti, da v informacijah, objavljenih na spletnem mestu „flightradar24.com“, ni nikjer naveden domnevni nepregleden sistem distribucije vozovnic tožeče stranke, na katerega se sklicuje Svet. Poleg tega navedene informacije v najboljšem primeru dokazujejo, da je bila zagotovljena letalska povezava med Erbilom in Istanbulom ter da je tožeča stranka še naprej opravljala lete na povezavi med Istanbulom in Minskom. Zgolj ta okoliščina pa ne more zadostovati za dokaz, da je bila tožeča stranka vpletena v dejavnosti prevoza državljanov tretjih držav, ki bi lahko imeli namen prečkati zunanje meje Unije, saj Svet poleg tega priznava, da je bil od oktobra 2021 letalskim prevoznikom, ki so opravljali lete iz Turčije, prepovedan prevoz državljanov nekaterih tretjih držav Bližnjega vzhoda in Azije v Minsk.
83 Zato Svet ni v pravno zadostni meri dokazal, da je tožeča stranka ob sprejetju aktov o ohranitvi ostala vpletena v dejavnosti Lukašenkovega režima, ki olajšujejo nezakonit prehod zunanjih meja Unije zaradi letov, ki jih je opravljala na povezavi med Istanbulom in Minskom.
84 Iz zgoraj navedenega izhaja, da je bila pri razlogu, da tožeča stranka prispeva k dejavnostim Lukašenkovega režima, ki olajšujejo nezakonit prehod zunanjih meja Unije, storjena napaka pri presoji.
Presoja, v skladu s katero ima tožeča stranka korist od Lukašenkovega režima
85 Iz prvega in tretjega odstavka obrazložitve aktov o ohranitvi izhaja, da je tožeča stranka nacionalni letalski prevoznik v lasti države, da je predsednik A. Lukašenko obljubil, da bo njegova uprava tožeči stranki zagotovila vso možno podporo, potem ko se je Unija odločila uvesti prepoved preletov zračnega prostora Unije in dostopa do letališč Unije za vse beloruske letalske prevoznike, da je v ta namen z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom dogovorjeno, da se pripravi odprtje novih letalskih linij za tožečo stranko, in da ima torej tožeča stranka koristi od Lukašenkovega režima.
86 Ti razlogi temeljijo na merilu „koristi“, ki izhaja iz Lukašenkovega režima, določenega v členu 4(1)(b) Sklepa 2012/642, ki je določba, na katero napotuje člen 2(5) Uredbe št. 765/2006, pri čemer je pojasnjeno, da je iz člena 4(1)(b) Sklepa 2012/642 razvidno, da se navedeno merilo za vpis razlikuje od merila „podpore“ Lukašenkovemu režimu (glej v tem smislu sodbe z dne 27. septembra 2017, BelTechExport/Svet, T‑765/15, neobjavljena, EU:T:2017:669, točka 92; z dne 18. oktobra 2023, MAZ-upravljajusaja kompanija holdinga Belavtomaz/Svet, T‑532/21, neobjavljena, EU:T:2023:656, točka 44, in z dne 18. oktobra 2023, Belaz-upravljajusaja kompanija holdinga Belaz Holding/Svet, T‑533/21, neobjavljena, EU:T:2023:657, točka 40).
87 Svet se v utemeljitev svojih trditev v odgovoru na tožbo in dupliki opira na te dokumente:
– članek, ki je bil 1. junija 2021 objavljen na spletnem mestu „belta.by“, iz katerega je razvidno, da je predsednik A. Lukašenko na sestanku o sodelovanju z Rusijo istega dne obžaloval, da je „Zahod povezal [tožečo stranko] z incidentom“, izjavil, da bo beloruska država tožeči stranki zagotovila vso možno podporo, in navedel, da Republika Belorusija in Ruska federacija razmišljata o odprtju novih letalskih linij do več ruskih mest v korist tožeče stranke;
– članek, objavljen na spletnem mestu „tass.com“ 1. junija 2021, iz katerega je razvidno, da sta po informacijah, ki jih je posredoval medij „SB. Belarus Today“, predsednika Republike Belorusije in Ruske federacije svojima ministroma za promet naročila, naj določita, v katera ruska mesta lahko leti tožeča stranka.
88 Iz članka, objavljenega na spletnem mestu „belta.by“, in članka, objavljenega na spletnem mestu „tass.com“, izhaja, da je predsednik A. Lukašenko izjavil: „[z]a nas je zelo pomembno, da zagotovimo delo našim pilotom in da uporabljamo letala, ki smo jih v težkih časih tako težko pridobili“, „[z]ačeli smo obsežno obnovo letalske flote“, „[naši] piloti so sposobni“, „obljubil sem, da ne bomo zapustili [tožeče stranke]“ in „[p]odprli bomo to podjetje ne glede na stroške, saj gre za našo čast“.
89 Res je, da v članku, objavljenem na spletnem mestu „belta.by“, in članku, objavljenem na spletnem mestu „tass.com“, ni izrecno navedeno, da so bile zadevne izjave predsednika A. Lukašenka, kot trdi Svet v sporni obrazložitvi, podane kot odziv na odločitev Unije o uvedbi prepovedi preletov njenega zračnega prostora in dostopa do letališč na njenem ozemlju za vse beloruske letalske prevoznike. Vendar je treba, kot je Svet poudaril na obravnavi, ne da bi ji tožeča stranka nasprotovala, sklicevanje v prvem članku na to, da je „Zahod“ „povezal [tožečo stranko] z incidentom“, razumeti tako, da napotuje na dejstvo, da je Unija s Sklepom Sveta (SZVP) 2021/908 z dne 4. junija 2021 o spremembi Sklepa 2012/642/SZVP (UL 2021, L 197 I) str. 3) kot odziv na prisilni pristanek – 23. maja 2021 – leta družbe Ryanair v Minsku, Belorusija, sprejela ukrep, v skladu s katerim države članice nobenemu od zrakoplovov, ki jih upravljajo beloruski letalski prevozniki, ne dovolijo pristanka, vzleta ali preleta na svojem ozemlju.
90 Tožeča stranka po eni strani priznava, da je letalski prevoznik v lasti beloruske države, po drugi strani pa priznava obstoj javnih izjav predsednika A. Lukašenka, navedenih v točkah 88 in 89 zgoraj. Prav tako ne zanika, da sta predsednika Republike Belorusije in Ruske federacije svoja ministra za promet pooblastila, naj določita, v katera ruska mesta bi lahko letela. Takih elementov, ki dokazujejo posebno podporo predsednika A. Lukašenka tožeči stranki, nacionalnemu letalskemu prevozniku države, pa ni mogoče zavrniti pri presoji vseh različnih upoštevnih elementov, ki naj bi upravičevali dejstvo, da se tožeča stranka šteje za subjekt, ki ima koristi od režima predsednika A. Lukašenka (glej sodbo z dne 28. junija 2023, Dana Astra/Svet, T‑239/21, neobjavljena, EU:T:2023:364, točka 45 in navedena sodna praksa).
91 Vendar tožeča stranka trdi, da javne izjave predsednika A. Lukašenka, navedene v točkah 88 in 89 zgoraj, zanjo niso imele nobenih poslovnih ali finančnih posledic, zlasti ker ji po navedenem srečanju ni bila dodeljena nobena nova povezava z Rusijo. Ena sama nova povezava, in sicer linija med Minskom in Ufo (Rusija), naj bi bila odprta po tem, ko je Unija spomladi 2021 uvedla omejitve letov, to odprtje pa naj bi bilo določeno in objavljeno pred srečanjem predsednika A. Lukašenka in predsednika Ruske federacije.
92 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da se Svet v stališču glede prilagoditvene vloge sklicuje na nekatere dokumente, vložene v njegov spis ob sprejetju aktov o ohranitvi, zlasti na:
– članek, ki je bil 10. avgusta 2022 objavljen na spletnem mestu „neg.by“, iz katerega je razvidno, da je tožeča stranka povečala število letov iz Minska v nekatera ruska mesta, zaradi med drugim povezave z letališčem Vnukovo v Moskvi (Rusija);
– članek, ki je bil 15. julija 2022 objavljen na spletnem mestu „mir24.tv“, v katerem je navedeno, da je tožeča stranka odprla letalsko povezavo med Minskom in letališčem Vnukovo;
– članek, ki je bil 15. julija 2022 objavljen na spletnem mestu „eng.belta.by“, iz katerega je razvidno, da je tožeča stranka po tem datumu ponovno vzpostavila redne lete na povezavi med Minskom in letališčem Vnukovo;
– članek, ki je bil 5. novembra 2022 objavljen na spletnem mestu „sb.by“, v katerem je navedeno, da sta Republika Belorusija in Ruska federacija razvili sodelovanje na področju civilnega letalstva po ukrepih, ki jih je Unija sprejela za zaprtje svojega zračnega prostora, da so v tem okviru beloruski letalski prevozniki „preusmerili svoje dejavnosti na vzhod in jug“, zlasti tožeča stranka, ki zdaj opravlja redne lete v določene države, vključno z Rusijo, ter da „letalski prevozniki iz Rusije in Belorusije redno odpirajo nove mednarodne in notranje povezave ter krepijo svoje sodelovanje“.
93 Prvič, članek, objavljen na spletnem mestu „mir24.tv“, in članek, objavljen na spletnem mestu „eng.belta.by“, se ujemata z dejstvom, da je tožeča stranka 15. julija 2022 začela opravljati lete na letališče Vnukovo. Ti elementi so v nasprotju s trditvami tožeče stranke, da je bila povezava med Minskom in Ufo edina, ki je bila odprta z Rusijo po odločitvi Unije o prepovedi preletov njenega zračnega prostora.
94 Res je, da je tožeča stranka trdila, da se je zaradi povečanja števila potnikov, ki so želeli potovati v Moskvo, odločila, da bo opravljala lete na letališče Vnukovo, in se je v zvezi s tem sklicevala na dopis z dne 5. julija 2021, v katerem je upravljavec navedenega letališča generalnega direktorja tožeče stranke pozval, naj odpre novo povezavo iz Minska.
95 Vendar je treba na eni strani poudariti, da dopis upravljavca letališča Vnukovo z dne 5. julija 2021 ni nedvoumen glede razlogov za odprtje povezave do navedenega letališča. Navedeni upravljavec se namreč v tem dopisu sklicuje na „dvoumne geopolitične razmere“, ki bi po njegovem mnenju lahko omejile dejavnosti tožeče stranke, vendar bi tudi omogočile znatno povečanje števila potnikov na povezavi med Minskom in Moskvo.
96 Na drugi strani, ker je bil dopis upravljavca letališča Vnukovo na tožečo stranko naslovljen približno en mesec po javnih izjavah predsednika A. Lukašenka, ki je napovedal, da bo beloruska država tožeči stranki zagotovila vso možno podporo, Splošno sodišče meni, da taka časovna bližina potrjuje tezo Sveta, da je odprtje povezave do letališča Vnukovo, do katere je prišlo 15. julija 2021, torej posledica navedenih izjav in da je bila zato obljuba predsednika A. Lukašenka o podpori tožeči stranki dejansko izpolnjena. S trditvijo tožeče stranke, da je do leta 2011 že opravljala lete na letališče Vnukovo in da ne gre za „novo linijo“, te ugotovitve ni mogoče ovreči. Dejstvo, da tožeča stranka od leta 2011 ni opravljala letov med Minskom in letališčem Vnukovo, temveč da je te lete začela opravljati na podlagi poziva, prejetega kmalu po zgoraj navedenih javnih izjavah predsednika A. Lukašenka, namreč prej potrjuje trditve Sveta.
97 Iz tega sledi, da trditve tožeče stranke ne zadostujejo za izpodbijanje dokazov, ki jih je predložil Svet.
98 Drugič, ugotoviti je treba, da je iz članka, objavljenega na spletnem mestu „neg.by“, in članka, objavljenega na spletnem mestu „sb.by“, razvidno, da se je število letov, ki jih je tožeča stranka opravila v Rusijo, povečalo ter da je bilo od zaprtja zračnega prostora Unije za zrakoplove Republike Belorusije in Ruske federacije vzpostavljeno tesno sodelovanje med beloruskimi in ruskimi prevozniki, dejavnimi v sektorju zračnega prometa.
99 Zato dokazi, na katere se sklicuje Svet, pomenijo skupek dovolj konkretnih, natančnih in skladnih indicev, da bi se v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, dokazalo, da je imela ta konkretno korist od javnih izjav predsednika A. Lukašenka, ki je napovedal, da ji bo beloruska država zagotovila vso možno podporo.
100 Iz vsega zgoraj navedenega izhaja, da Svet ni storil napake pri presoji, ko je menil, da je tožeča stranka nacionalni letalski prevoznik v lasti države, da je predsednik A. Lukašenko obljubil, da bo njegova uprava tožeči stranki zagotovila vso možno podporo, potem ko se je Unija odločila uvesti prepoved preletov zračnega prostora Unije in dostopa do letališč Unije za vse beloruske letalske prevoznike, ter da je bilo zato z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom dogovorjeno, da se pripravi odprtje novih letalskih linij za tožečo stranko.
101 Poleg tega, ker je Svet predložil dokaz, da je tožeča stranka dejansko imela koristi od javnih izjav predsednika A. Lukašenka, v katerih je navedeno, da ji bo beloruska država zagotovila vso možno podporo, tožeča stranka neuspešno trdi, da na podlagi navedenih izjav ni mogoče ugotoviti, da ima korist od Lukašenkovega režima v smislu merila iz člena 4(1)(b) Sklepa 2012/642.
102 Poleg tega razlogi, zaradi katerih ima tožeča stranka korist od Lukašenkovega režima, ki so dovolj natančni in konkretni ter ne vsebujejo napačne presoje dejstev ali napačne uporabe prava, sami po sebi pomenijo zadostno podlago za utemeljitev ohranitve imena tožeče stranke na spornih seznamih.
103 Zato je treba v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 30 zgoraj, edini tožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen, ne da bi bilo treba preučiti trditve tožeče stranke zoper obrazložitev aktov o ohranitvi, iz katere izhaja, da je podpirala Lukašenkov režim, saj okoliščina, da ta akta nista podprta, ne more povzročiti razglasitve ničnosti teh aktov.
104 Ob upoštevanju vseh zgornjih preudarkov je treba predlog za razglasitev delne ničnosti aktov o ohranitvi zavrniti in zato to tožbo v celoti zavrniti kot neutemeljeno.
Stroški
105 V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker tožeča stranka ni uspela, se ji v skladu s predlogi Sveta naloži plačilo stroškov, vključno s tistimi, ki se nanašajo na postopek za izdajo začasne odredbe.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (deveti senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Družbi Belavia – Belarusian Airlines AAT se naloži plačilo stroškov, vključno s tistimi, ki se nanašajo na postopek za izdajo začasne odredbe.
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 29. maja 2024.
Podpisi